Violino se je iskalo več mesecev in med tem dosti prepotovalo. Na koncu smo našli v Lion Strings. Moram reči, da me je kakovost inštrumentov v Lion Strings pozitivno presenetila. V Cremoni so takšne violine dvakrat dražje.
Že od samega začetka so nas v Lion Strings sprejeli z odprtimi rokami. Marko si je vzel čas, da je spoznal želje in potrebe našega sina glede inštrumenta, ter mu na podlagi tega strokovno svetoval pri izbiri.
Tudi za kakršnekoli dodatne potrebe si Marko vedno vzame čas in je na razpolago s svojo pozitivno energijo, kar je izjemnega pomena pred nastopi in tekmovanji.
Prava srčnost Lion strings se skriva v njihovi strokovni podpori in vzpodbujanju mladih glasbenikov, tako z izbiro kvalitetnih inštrumentov, ki omogočajo večje veselje in napredek ter s tem tudi boljše rezultate. Iskrena zahvala Markotu!
Izbira prave velikosti violine je ključna za uspeh in udobje mladih glasbenikov pri učenju igranja na ta čudovit inštrument. V tem vodiču bomo pregledali osnovne korake za izbiro pravilne velikosti violine.
Velikosti do celinke
Pri izbiri violine je zelo pomemba primerna velikost, saj lahko prevelik inštrument otežuje učenje in napredek.
Violine so razvrščene od najmanjše (1/16) do polne velikosti (4/4), ki je namenjena starejšim otrokom in odraslim.
Če ste med dvema velikostma, je priporočljivo izbrati manjšo, saj prevelik inštrument otežuje igranje in učenje.
Merjenje in preizkus
Velikost se meri glede na razdaljo med otrokovim vratom in sredino zapestja sproščeno iztegnjene roke, obrnjene z dlanjo navzgor.
Izmerite razdaljo od vratu do srede zapestja in jo primerjajte s tabelo velikosti spodaj.
Na podlagi te mere izberite velikost violine, ki bo otroku omogočila, da sproščeno doseže tudi najbolj oddaljene dele instrumenta.
Polž violine bi moral ob sproščeno iztegnjeni roki lepo počivati v zapestju.
Tabela velikosti
Ta tabela omogoča enostaven pregled nad ustrezno velikostjo violine glede na dolžino roke in starost.
Velikost violine
Dolžina roke
Približna starost
1/16 Violina
35,5 cm
3 do 5 let
1/10 Violina
38 cm
3 do 5 let
1/8 Violina
42 cm
3 do 5 let
1/4 Violina
47 cm
4 do 7 let
1/2 Violina
51 cm
6 do 10 let
3/4 Violina
56 cm
9 do 11 let
4/4 Violina
58,5 cm
11 let in več
Posvet s strokovnjakom
Izbira prave velikosti je ključnega pomena za prijetno učno izkušnjo in razvoj pravilne tehnike igranja.
Pred končno izbiro se posvetujte z učiteljem violine ali kontaktirajte nas za termin za brezplačne meritve in svetovanja.
Zaključek in izbira
V Salonu izbranih godal Lion Strings imamo bogate izkušnje s poučevanjem godalni inštrumentov in bomo z veseljem poiskali inštrument idealnih mer za vas.
Čaroben zvok godal je v veliki meri odvisen tudi od loka, zato je ob skrbi za inštrument tudi nega loka ključnega pomena.
Na tej strani smo zbrali nekaj pogostih vprašanj za nego vašega loka za violino, violo, violončelo ali kontrabas.
Pravilno napenjanje in redno popuščanje žime
Da bi ohranili vrednost loka in ga ohranili v optimalnem stanju, je zelo pomembno, da žimo loka nikoli ne napnete preveč in da žimo ob koncu igranja pri pospravljanju inštrumenta v kovček vedno odpnete. Lok, ki je napet predolgo, se lahko zvije in postane neprimeren za igranje.
Lok, ki je napet predolgo, se lahko zvije in postane neprimeren za igranje.
Čiščenje loka
Palico loka je potrebno po vsaki uporabi obrisati s suho in mehko krpo, da odstranite prah kolofonije. Za to priporočamo krpo iz mikrofibre, dobra bo pa tudi fina bombažna krpica. Palico očistimo, ko je žima še napeta tako, da rahlo objamemo palico s krpo in tako počistimo tudi notranji del palice.
Koliko kolofonije?
Ob redni vadbi je potrebno dnevno nanašanje kolofonije, ampak s tem ni dobro pretiravati. Priporočamo, da žimo loka napnete kot za običajno igranje, nato s kratkimi in hitrimi potegi sledite žimi od špice do žabice, nato pa še v dolgem gibu razporedite kolofonijo po celotni dolžini žime v enem ali dveh zamahih. Če žima dolgo ni bila namazana ali ob novi žimi, večkrat ponovite zgornji postopek. Pazite, da ne nanesete preveč kolofonije, saj to k zvoku doda nepotrebno ostrino in šum, madeže kolofonije na laku pa tudi ne bo enostavno odstraniti.
Temna ali svetla kolofonija?
Tukaj ni enoznačnega odgovora. Izbira kolofonije je stvar posameznikovega okusa v kombinaciji s posebnimi značilnostmi loka in instrumenta. Temne in svetle kolofonije so nemenjene za različna podnebja oz. letne čase. Temna kolofonija je mehkejša in bolj mazljiva, zato jo je lažje nanašati na žimo in je primernejša za uporabo v hladnih in suhih podnebjih, zato je njena uporaba priporočljiva v zimskih mesecih. Svetla kolofonija je trša, bolj odzivna in načeloma boljša v vlažnih in vročih časih, torej poleti.
Temne in svetle kolofonije so nemenjene za različna podnebja oz. letne čase.
Idealno rešitev za prav našo kombinacijo loka, inštrumenta in kolofonije pa lahko najdemo samo s poskusi in napakami. Na splošno se splača investirati v visokokakovosten izdelek, saj so cene kolofonij v primerjavi z inštrumentom zanemarljive, razlika v zvoku pa opazna.
Počeni in viseči lasje žime
Posamezni lasje žime lahko odpadejo ali se strgajo, to je običajen znak obrabe in nima nikakršnega vpliva na igralne lastnosti loka.
Pomembno pa je, da las ne pulimo iz špice ali žabe, ker s tem lahko na plano povlečemo še več las.
Pomembno pa je, da las ne pulimo iz špice ali žabe, ker s tem lahko na plano povlečemo še več las. Počen las pristrižemo čim bližje špici ali žabici. Pri tem lahko uporabimo ščipalec za nohte, zelo oster nož ali škarje in pazimo, da ne poškodujemo ostale žime.
Kako pogosto je potrebno žimiti lok?
Tukaj ni strogega pravila. Profesionalni glasbeniki, ki igrajo več ur dnevno ponavadi menjajo žimo dva do trikrat letno, pri ljubiteljski uporabi lahko med žimljenji mine tudi več let. Pri daljši uporabi luske na laseh žime ne opravljajo več svojega namena, kar negativno vpliva na odzivnost loka in akustične lastnosti zvoka. Žima je kot organski material tudi ob neuporabi dovzetna za propadanje in razgradnjo, zato svetujemo žimljenje loka vsaj enkrat letno.
Napačno žimljenje oz. neenakomerna porazdelitev žime lahko rezultira tudi v skrivljenju palice loka in ostalih poškodbah na loku.
Žimljenje loka svetujemo pri izkušenih goslarjih, ki imajo dolgoletne izkušnje z žimljenjem. Napačno oz. neenakomerna porazdelitev žime lahko rezultira tudi v skrivljenju palice loka in ostalih poškodbah na loku.
Nega in čiščenje loka
Čeprav sam lok poleg rednega odpenjanja čiščenja ne potrebuje posebne nege, lahko pri trdovratnih madežih kolofonije in lepljivosti od potu uporabimo blaga sredstva za nego in čiščenje. Pri čiščenju pazimo, da sredstva za nego ne pridejo v stik z žimo.
Z veseljem sporočamo, da smo podprli godalsko tekmovanje Fermata, kjer je sodelovalo skoraj 40 nadarjenih mladih godalcev. Vsak udeleženec je prejel godalski obesek Lion Strings, kodo za popust in lično godalsko razglednico.
Še posebej smo veseli, da je bil s strani strokovne žirije najvišje ocenjen mladi violončelist Maks Julijan Trajanov, ki igra na violončelo znamke Lion Strings! Čestitke Maks! 🥇
Čestitke vsem udeležencem, njhovim mentorjem in korepetitorjem! Hvala Poloni Udovič in Evi Pal z ekipo za vso organizacijo in izvedbo! Zahvala komisiji: Anastaziji Juvan, Luki Dukariću, Moniki Tekavčič in vsem, ki ste bili del te zgodbe.
Maks s svojim violončelom Lion Strings LaudusPodelitev nagrad
Violinist Oscar Morini je leta 1927 za svojo hčer Erico, takrat obetavno mlado violinistko, kupil Stradivarijevo violino, poimenovano “ex-Davidov” iz leta 1727. Zanjo je takrat odštel 10.000 dolarjev, kar bi bilo, prilagojeno za inflacijo, danes okrog 180.000$.
Erica Morini
Kupil jo je predvsem kot investicijo v prihodnost svoje hčere, obetavne mlade violinistke, ki je pred tem kot čudežen otrok že igrala z Gewandhaus Leipzig in Orkestrom Berlinske Filharmonije. Napovedovala se ji je bleščeča solistična kariera. In res, Erica je za tem še desetletja po svetu koncertirala s to violino, ki je sčasoma pridobila ime Stradivari “ex-Davidov-Morini”.
Erica se je kot koncertna violinistka upokojila leta 1976 z dokajšnjo famo prave dive, znane po svoji razdražljivosti in tudi paranoji. Čeprav ni več igrala profesionalno, se je odločila, da bo imela instrument vedno blizu, v svojem stanovanju na Manhattnu, zaklenjenega v omarici s porcelanom.
Skoraj dvajset let po kasneje, oktobra 1995, je bila Erica zaradi bolezni hospitalizirana. Med njeno odsotnostjo je nekdo brez znakov vdora vstopil v stanovanja, odklenil omarico, segel med kose porcelana in ukradel neprecenljivo violino, na mestu zločina pa pustil le prazen kovček.
Med tem je v deliriju bolečin spraševala po violini, a ji bližnji niso zmogli povedati resnice o izginotju. To bi ji zagotovo strlo srce. Kmalu za tem, 1. novembra 1995 je pri starosti 91 let, nevedoč za krajo slavne violine, umrla.
Ponujena nagrada za informacije o violini
Čeprav so dediči družine Molini ponudili za vsak namig o tej violini 100.000 dolarjev, primer še vedno ostaja nerešen in kot takšen na seznamu najbolj znanih umetniških zločinov urada FBI.
Po tej neverjetni zgodbi je bila leta 2013 izdana knjiga z naslovom The Morini Strad in kasneje tudi Broadway Show z istim naslovom.
V dvojno slepem preizkusu v Parizu so udeleženci primerjali šest sodobnih instrumentov s šestimi inštrumenti iz 18. stoletja, med slednjimi je bilo tudi pet “Stradivark”.
Rezultati, objavljeni v Proceedings of the National Academy of Sciences, so potrdili rezultate študije iz leta 2010, ki je pokazala splošno naklonjenost k sodobnim inštrumentom. Presenetljiv podatek iz te študije pa je, da profesionalni glasbeniki sami niso mogli zanesljivo razlikovati novih violin od starih violin.
Nadaljevanje študije iz 2010
Francoska specialistka za akustiko Claudia Fritz, ameriški izdelovalec violin Joseph Curtin in strokovnjak za godala Fan-Chia Tao, ki je vodil obe študiji, so v od zadnje študije uveljavili številne spremembe. “Ena kritik prve študije je bila, da bodo le glasbeniki najvišjega ranga iz Stradivarija izvlekli najboljše in za tem podali merodajno presojo o kakovosti tona,” je dejal Curtin.
Zato so število inštrumentov sedaj povečali s šest na dvanajst in k sodelovanju povabili priznane soliste. Namesto v hotelski sobi so testi potekali v sobi za vaje in na koncertnem odru, ocenjevalna obdobja pa so podaljšali na dve 75-minutni seji.
Potek slepega testa
Glasbenikom je bilo rečeno, naj ocenijo vsako violino, kot da iščejo inštrument, ki bi lahko najbolje nadomestil njihovo trenutno violino za prihajajočo koncertno turnejo. Vsak igralec je nosil modificirana varilna očala in je nastopal pri zelo šibki ambientalni osvetlitvi, da bi zagotovili, da violin ne bi mogli prepoznati na pogled. Solisti so ves čas študije uporabljali lastne loke in jim je bilo kadarkoli dovoljeno primerjati testne violine s svojimi instrumenti. Ko so bili na odru, so imeli tudi možnost igranja ob klavirski spremljavi, pridobivanja povratne informacije od izbranega poslušalca in poslušanju igranja drugega violinista.
V enem preizkusu so bili udeleženci pozvani, naj zavrnejo inštrumente, ki jim niso bili všeč, in razvrstijo svoje štiri priljubljene po vrstnem redu, pri čemer so raziskovalci podelili štiri točke najboljšemu inštrumentu vsakega igralca. Zavrnjenim instrumentom se je točka odštela od skupne ocene. V drugem preizkusu so vse violine ponovno preizkusili v koncertni dvorani. Na koncu preizkusa so glasbeniki dobili vsako izmed violin samo 30 sekund, da ugibajo, ali je stara ali nova. Skupno je bilo 33 ugibanj solistov napačnih in 31 pravilnih, od tega 5 nedoločenih.
Sodoben inštrument ocenjen najvišje, eden izmed Stradivarijev najnižje
Končni rezultati so pokazali, da je zmagovalni sodoben inštrument zbral skupaj 26 točk, pri čemer je bil prva izbira štirih violinistov, drugi izbor še štirih violinistov in zavrnjen pri dveh violinistih. Nasprotno pa je Stradivari dosegel oceno -9. Njegov najbližji tekmec je bil sodoben instrument, ki je imel oceno -7.
Rezultati so razkrili, da sta dva najprimernejša inštrumenta moderna, na tretjem mestu pa je bila violina iz Stradivarijevega “zlatega obdobja”. Na nasprotnem koncu lestvice je Stradivari dosegel najslabši rezultat, sodoben inštrument pa je bil uvrščen na predzadnje mesto.
Glasbeniki na slepem testu ne prepoznajo starejšega inštrumenta
Raziskava postavlja pod vprašaj tradicionalna prepričanja o edinstvenih lastnostih starih italijanskih violin, saj glasbeniki na slepih testih izberejo sodoben instrument pred inštrumentom iz 18. stoletja, pa čeprav je ta morebiti Stradivari.
Solisti so z lahkoto razlikovali in ocenjevali instrumente, vendar so imeli težavo pri ločevanju starega inštrumenta od novega. Lahko bi rekli, da so bili odzivi profesionalnih glasbenikov na na nivoju naključnega ugibanja.
Sodelujoči violinisti
V študiji so sodelovali solisti: Olivier Charlier (Francija), Pierre Fouchenneret (Francija), Yi-Jia Susanne Hou (Kanada), Ilya Kaler (na sliki, Rusija), Elmar Oliveira (ZDA), Tatsuki Narita (Francija), Solenne Païdassi (Francija), Annick Roussin (Francija), Giora Schmidt (ZDA) in Stéphane Tran Ngoc (Francija).
