Slepi preizkus starih in novih violin

Ozadje preizkusa

V dvojno slepem preizkusu v Parizu so udeleženci primerjali šest sodobnih instrumentov s šestimi inštrumenti iz 18. stoletja, med slednjimi je bilo tudi pet “Stradivark”.

Rezultati, objavljeni v Proceedings of the National Academy of Sciences, so potrdili rezultate študije iz leta 2010, ki je pokazala splošno naklonjenost k sodobnim inštrumentom. Presenetljiv podatek iz te študije pa je, da profesionalni glasbeniki sami niso mogli zanesljivo razlikovati novih violin od starih violin.

Nadaljevanje študije iz 2010

Francoska specialistka za akustiko Claudia Fritz, ameriški izdelovalec violin Joseph Curtin in strokovnjak za godala Fan-Chia Tao, ki je vodil obe študiji, so v od zadnje študije uveljavili številne spremembe. “Ena kritik prve študije je bila, da bodo le glasbeniki najvišjega ranga iz Stradivarija izvlekli najboljše in za tem podali merodajno presojo o kakovosti tona,” je dejal Curtin. 

Zato so število inštrumentov sedaj povečali s šest na dvanajst in k sodelovanju povabili priznane soliste. Namesto v hotelski sobi so testi potekali v sobi za vaje in na koncertnem odru, ocenjevalna obdobja pa so podaljšali na dve 75-minutni seji.

Potek slepega testa

Glasbenikom je bilo rečeno, naj ocenijo vsako violino, kot da iščejo inštrument, ki bi lahko najbolje nadomestil njihovo trenutno violino za prihajajočo koncertno turnejo. Vsak igralec je nosil modificirana varilna očala in je nastopal pri zelo šibki ambientalni osvetlitvi, da bi zagotovili, da violin ne bi mogli prepoznati na pogled. Solisti so ves čas študije uporabljali lastne loke in jim je bilo kadarkoli dovoljeno primerjati testne violine s svojimi instrumenti. Ko so bili na odru, so imeli tudi možnost igranja ob klavirski spremljavi, pridobivanja povratne informacije od izbranega poslušalca in poslušanju igranja drugega violinista.

V enem preizkusu so bili udeleženci pozvani, naj zavrnejo inštrumente, ki jim niso bili všeč, in razvrstijo svoje štiri priljubljene po vrstnem redu, pri čemer so raziskovalci podelili štiri točke najboljšemu inštrumentu vsakega igralca. Zavrnjenim instrumentom se je točka odštela od skupne ocene. V drugem preizkusu so vse violine ponovno preizkusili v koncertni dvorani. Na koncu preizkusa so glasbeniki dobili vsako izmed violin samo 30 sekund, da ugibajo, ali je stara ali nova. Skupno je bilo 33 ugibanj solistov napačnih in 31 pravilnih, od tega 5 nedoločenih.

Sodoben inštrument ocenjen najvišje, eden izmed Stradivarijev najnižje

Končni rezultati so pokazali, da je zmagovalni sodoben inštrument zbral skupaj 26 točk, pri čemer je bil prva izbira štirih violinistov, drugi izbor še štirih violinistov in zavrnjen pri dveh violinistih. Nasprotno pa je Stradivari dosegel oceno -9. Njegov najbližji tekmec je bil sodoben instrument, ki je imel oceno -7.

Rezultati so razkrili, da sta dva najprimernejša inštrumenta moderna, na tretjem mestu pa je bila violina iz Stradivarijevega “zlatega obdobja”. Na nasprotnem koncu lestvice je Stradivari dosegel najslabši rezultat, sodoben inštrument pa je bil uvrščen na predzadnje mesto.

Glasbeniki na slepem testu ne prepoznajo starejšega inštrumenta

Raziskava postavlja pod vprašaj tradicionalna prepričanja o edinstvenih lastnostih starih italijanskih violin, saj glasbeniki na slepih testih izberejo sodoben instrument pred inštrumentom iz 18. stoletja, pa čeprav je ta morebiti Stradivari.

Solisti so z lahkoto razlikovali in ocenjevali instrumente, vendar so imeli težavo pri ločevanju starega inštrumenta od novega. Lahko bi rekli, da so bili odzivi profesionalnih glasbenikov na na nivoju naključnega ugibanja. 

Sodelujoči violinisti

V študiji so sodelovali solisti: Olivier Charlier (Francija), Pierre Fouchenneret (Francija), Yi-Jia Susanne Hou (Kanada), Ilya Kaler (na sliki, Rusija), Elmar Oliveira (ZDA), Tatsuki Narita (Francija), Solenne Païdassi (Francija), Annick Roussin (Francija), Giora Schmidt (ZDA) in Stéphane Tran Ngoc (Francija).

Povzeto po članku na The Strad Magazine.

Kam na (godalni) koncert?

Izpostavljamo nekaj koncertov z godalnim poudarkom koncertne sezone 2023 / 2024.

Seznam ni dokončen in se sproti posodablja. Svoj koncert lahko predlagaš spodaj.

Upam, da se vidimo na kakšnem od koncertov! 😉

Koncerti simfoničnega orkestra s solo violončelom

Orkester Slovenske filharmonije

Abonma SMS 4

Solista:
Gordan Nikolić, violina
Céline Flamen, violončelo

Kdaj:
četrtek, 7. 3. 2024 ob 19.30 ali petek, 8. 3. 2024 ob 19.30

Kje:
Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana

Celotna abonmajska knjižica Slovenske Filharmonije


Simfonični orkester RTV Slovenija

KROMATIKA 3

Solistka: Hina Maeda, violina

Kdaj: četrtek, 16. 11. 2023 ob 19.30

Kje: Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana


KROMATIKA 7

Solist: Tamás Varga, violončelo

Kdaj: četrtek 11. 4. 2024 ob 19.30

Kje: Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana


KROMATIKA 9

Solista: Matjaž Bogataj, violina in Maruša Turjak Bogataj, violončelo

Kdaj: četrtek 6. 6. 2024 ob 19.30

Kje: Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana


Celoten abonma Simfoničnega orkestra RTV Slovenij


Zlati abonma Cankarjevega doma

DUNAJSKI SIMFONIKI

Solistka: Simone Lamsma, violina

Kdaj: 20. oktober 2023 ob 20.00

Kje: Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana


ANGLEŠKI KOMORNI ORKESTER

Dirigent in solist: Julian Rachlin, violina

Kdaj: 26. februar 2024 ob 20.00

Kje: Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana


BEETHOVNOV ORKESTER IZ BONNA

Solist: Daniel Lozakovich, violina

Kdaj: 15. maj 2024 ob 20.00

Kje: Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana


Celoten program Zlatega abonmaja


Srebrni abonma Cankarjevega doma

SREBRNI ABONMA

Éric Le Sage, klavir & Daishin Kashimoto, violina

Kdaj: 19. maj 2024 ob 19.30

Kje: Gallusova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana


Celoten program Srebrnega abonmaja


Komorni koncerti v Kulturnem domu Domžale

Vrhunski komorni koncerti z veliko mero pozitivnih presenečenj. Zelo priporočam!

ROMANTIKA NA OBZORJU

koncertni abonma MODRI in IZVEN

Izvajalci: William Hagen (violina), Mairead Hickey (violina), Adrien La Marca (viola), Ivan Karizna (violončelo), Lorraine Campet (kontrabas), Sergio Azzollini (fagot), Mate Bekavac (klarinet)

Kdaj: ponedeljek 23. 10. 2023 ob 20.00

Kje: Kulturni dom Franca Bernika, Domžale


LIGA ROMANTIČNIH PRVAKOV

koncertni abonma MODRI in IZVEN

Izvajalci: abonmajski orkester KDFBD, Mate Bekavac

Kdaj: bo objavljeno naknadno

Kje: Kulturni dom Franca Bernika, Domžale


DUŠA FILMSKEGA PLATNA ⁄ KINOFLIRT

koncertni abonma MODRI in IZVEN

izvajalci: abonmajski orkester KDFBD, Mate Bekavac

Kdaj: bo objavljeno naknadno

Kje: Kulturni dom Franca Bernika, Domžale


ROMANTIKA PO SEVERNJAŠKO

koncertni abonma MODRI in IZVEN

Izvajalci: Henning Kraggerud (violina), abonmajski orkester KDFBD

Kdaj: bo objavljeno naknadno

Kje: Kulturni dom Franca Bernika, Domžale


Povezava do celotnega abonmaja koncertov z več informacijami


BYE BYE ROMANTIKA

koncertni abonma MODRI in IZVEN

izvajalci: Suyeon Kang (violina), abonmajski orkester KDFBD, Mate Bekavac

Kdaj: bo objavljeno naknadno

Kje: Kulturni dom Franca Bernika, Domžale


Koncertni cikel Cankarjevega doma Mladi mladim

Tevž Kupljenik, oboa & Ana Rupar, violina

Kdaj: 22. november 2023 ob 19.30

Kje: Kosovelova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana


Adrian Ignjatović, harfa & Ajda Gutnik, violina

Kdaj: 17. januar 2024 ob 19.30

Kje: Kosovelova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana


Kvartet saksofonov NOVUS & Sara Čano, violončelo

Kdaj: 7. februar 2024 ob 19.30

Kje: Kje: Kosovelova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana


Stefanija Udicki, violina & Lara Koranjak, klarinet

Kdaj: 27. marec 2024 ob 19.30

Kje: Kosovelova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana


Leonard Razboršek, violončelo & Lan Meden, saksofon

Kdaj: 8. maj 2024ob 19.30

Kje: Kosovelova dvorana, Cankarjev dom, Ljubljana


Povezave do vseh koncertov cikla Mladi Mladim


Koncertni cikel Festivala Ljubljana Mladi virtuozi

3. koncert Mednarodnega glasbenega cikla Mladi virtuozi

Vivijana Rogina, violina
Sae Lee, klavir (Japonska)

Klavirski duo Krajnc Lužnik
Ina Krajnc, klavir
Klara Lužnik, klavir

Kdaj: 19. oktober 2023 ob 19.00

Kje: Viteška dvorana, Križanke, Ljubljana


6. koncert Mednarodnega glasbenega cikla Mladi virtuozi

Valentina Lučković, violončelo (Srbija)
Uki Ovaskainen, klavir (Srbija)

Anja Ovaskainen, violina (Srbija)
Uki Ovaskainen, klavir (Srbija)

Kdaj: 23. november 2023 ob 19.00

Kje: Viteška dvorana, Križanke, Ljubljana

8. koncert Mednarodnega glasbenega cikla Mladi virtuozi

Jelena Pejić, violina (Srbija)
Sae Lee, klavir (Japonska)

Victor Teodosiev, rog (Bolgarija)
Angelina Decheva, klavir (Bolgarija)

Kdaj: 25. januar 2024 ob 19.00

Kje: Viteška dvorana, Križanke, Ljubljana

12. koncert Mednarodnega glasbenega cikla Mladi virtuozi

Ana Mir, rog
Stefan Pajanović, klavir

Godalni kvartet Opifex
Nikola Pajanović, violina
Laura de Wolff, violina
Rebeka Skok, viola
Sara Čano, violončelo

Kdaj: 4. april 2024 ob 19.00

Kje: Viteška dvorana, Križanke, Ljubljana


Povezave do vseh koncertov cikla Mladi virtuozi


Slavnostni cikel ob 40. obletnici godalnega kvarteta Tartini

4. Koncert godalnega kvarteta Tartini

Miran Kolbl, violina
Romeo Drucker, violina
Aleksandar Milošev, viola
Miloš Mlejnik, violončelo

Kdaj: 17. oktober 2023 ob 19.30

Kje: Viteška dvorana, Križanke, Ljubljana

5. Koncert godalnega kvarteta Tartini

Miran Kolbl, violina
Romeo Drucker, violina
Aleksandar Milošev, viola
Miloš Mlejnik, violončelo

Kdaj: 7. november 2023 ob 19.30

Kje: Viteška dvorana, Križanke, Ljubljana

6. Koncert godalnega kvarteta Tartini

Miran Kolbl, violina
Romeo Drucker, violina
Aleksandar Milošev, viola
Miloš Mlejnik, violončelo

Kdaj: 28. november 2023 ob 19.30

Kje: Viteška dvorana, Križanke, Ljubljana


Povezava do koncertov godalnega kvarteta Tartini


Dodaj dogodek

Zgornji seznam ni dokončen in se sproti posodablja, tudi z vašo pomočjo. Vabljeni k oddaji svoj informacije o koncertu na spodnji povezavi.

Dodaj svoj dogodek ali povezavo

Video Salona izbranih godal

Vabljeni na brezplačen preizkus izbranih godal in lokov Lion Strings v Ljubljani.

Pokukajte v našo sobo in se naročite za termin že danes

Izbor vrhunskih godalnih inštrumentov Lion Strings


5 načinov, kako ostati motiviran kot glasbeni učitelj

Vemo, da ni enostavno ostati polno motiviran ves čas. Bijemo bitko s časom, vsakodnevnimi obveznostmi in včasih se zdi, da ima dan preprosto premalo ur. Poleg teg opravljanje istega dela z učenci, ki nas pogosto spravljajo ob živce ne vpliva ravno blagodejno na nivo naše motivacije.

Tukaj je 5 načinov, ki pomagajo pri motivaciji glasbenih učiteljev/ic.

I. UDELEŽUJTE SE DELAVNIC, KONFERENC, PREDAVANJ, SEMINARJEV O PEDAGOGIKI

Svoje poučevanje moramo nenehno izboljševati. Iskati nove metode, posodabljati vire, kupovati novo glasbeno literaturo ali se morda vpisati na novo študijsko smer. Vedno moramo poskušati biti v koraku z novimi tehnologijami (saj se spomnite, da novi učenci nove generacije že odraščajo s tablicami v rokah!) in novimi pogledi na poučevanje. Poiščite jih na spletu v svojem okolju ali v bližnjih šolah/konservatorijih, lahko pa seveda vedno sledite tudi tečajem in lekcijam na internetu.

II. OHRANJAJTE AKTIVNO GLASBENO ŽIVLJENJE

S tem še vedno malce težko živim. Postal sem glasbeni učitelj, našel sem si delo in poučujem tudi zasebno. Osebno zapravim veliko časa za pripravo ur in ko se moj dan konča (ki je popolnoma obkrožen z otroki), se koncentracija za vajo na instrumentu zmanjša. Ne vem, ali se vam tudi to dogaja, vendar se je treba včasih opomniti, da živimo to, kar pridigamo. Da tudi mi napredujemo in se izpopolnjujmo preko mojstrskih tečajev in koncertov v živo in preko spleta. Se pridružimo lokalnemu zboru? Ustanovimo ansambel ali komorno skupino? Spremljamo in se pridružujemo drugim glasbenikom? Skladamo lastno glasbo? V glavnem – USTVARJAJMO GLASBO!

III. VZPOSTAVITE POVEZAVO Z VAŠIMI UČENCI

Imeti učence, ki ne prinašajo zadovoljstva, je kruta realnost vsakega učitelja na svetu. Vendar moramo razumeti, da vsak prihaja iz drugega ozadja, bije svoje bitke in da je vsak učenec drugačen. Vsak učenec ima lahko drugačno ozadje, starost, družinsko okolje, prejšnje učitelje, morda se sooča s težkim obdobjem ali pa ga preprosto glasba ne zanima na način, kot zanima nas. Na nas je, da poskusimo razumeti naše učence. Z njimi odkrito komunicirajmo in jih direktno vprašajmo, kaj bi lahko učno uro naredilo boljšo? Včasih je potrebno zelo malo, da obrnemo sprva frustrirajočo uro za oba na boljše. Povežimo se z našimi učenci, prosimo jih za povratne informacije in izboljšave, ki jih lahko naredimo zanje.

IV. ORGANIZIRAJTE SE

Pretiravati ni dobro. Preveč učencev? Preveč dodatnih projektov? Pod stresom? Čas je za odmor in refleksijo. Menite, da ne dohajate žongliranja med učenjem, koncertnimi in drugimi obveznostmi in ostalimi dodatnimi projekti? Naredite načrt in se organizirajte s postavitvijo realnih kratkoročnih ciljev. Ne najdete časa za igranje, druge profesionalne aktivnosti, raziskovalno delo, oz. za to, kar vas naredi bolj motivirane? Potem je napočil trenutek, da najdete ta čas, pa čeprav z odrekanjem na drugih področjih. V dosedaj rutinska opravila vključite nekaj novega, kar še nikoli niste počeli. Na primer, napišite članek z vašim uvidom in izkušnjami o učenju, sodelujte s kolegi učitelji pri organizaciji recitala, ki morda vključuje element gledališča, ali morda multimedije, organizirajte poseben roditeljski sestanek za starše 1. razredov, obiščite uro vašega kolege učitelja in podobno. Včasih je težko ostati motiviran, ampak nov zagon se lahko skriva za naslednjim vogalom.

V. SPOŠTUJTE SE

Veliko let odrekanja, vztrajnosti in profesionalnega angažmaja je bilo potrebnega, da ste danes tam, kjer ste. Mnoge ure vaje, študijskih aktivnosti na konservatorijih, glasbenih univerzah, dodatni seminarji, privatne ure in mojstrski tečaji, ki vam omogočajo, da svojo strast do glasbe in inštrumenta prenašate na mlade generacije? Veste, da imate vse potrebne lastnosti in usposobljenosti za poučevanje glasbe na izredno visokem nivoju? To si priznajte z dvignjeno glavo. Čeprav še vedno živimo v svetu, kjer je včasih potrebno odgovoriti na vprašanje “Kaj pa drugače počneš v življenju?”. Vedno se morate imeti za strokovnjaka, ki si zasluži spoštovanje. Spoštujte sebe, vendar predvsem zahtevajte spoštovanje vaših učencev (in staršev). Ne pozabite, da opravljate izjemno pomembno delo. Morda boste prav jutri navdihnili prihodnjega Beethovna ali Freddieja Mercuryja. Ostanite motivirani!

Če povzamem – izpopolnite svoje poučevanje, ohranjajte aktivno glasbeno življenje, vzpostavite povezavo z učenci, organizirajte se in ohranjajte samospoštovanje. S tem boste zagotovo navdahnili generacije izvrstnih mladih glasbenikov.

Prevedeno in povzeto iz angleščine z uporabo spletnih orodij članka na spletni strani musiview.com.

Zaključni recital Julije Šerjak, violončelo

Organizator: GŠ Rakovnik, Marko Kragelnik

Termin začetka: 12. 6. 2023 ob 19:30 uri

Spletni naslov: https://rakovnik.si/glasbenasola/

Zaključni recital violončelistke Julije Šerjak.

Gosta: Ema Presekar, flavta in Manja Brecl, violina.

Mentor: Marko Kragelnik, prof, pri klavirju Simona Đonlić, prof.

Ponedeljek, 12. 6. 2023, Don Boskova dvorana.
Rakovniška 6, Glasbena šola Rakovnik

Program:

F. A. Kummer
Melodična etuda št. 3

J. S. Bach
Suita za violončelo solo v G – Duru, BWV 1008
Menuet I, Menuet II

E. Elgar
Koncert za violončelo in klavir v e – molu, op. 85
I. Adagio – Moderato

F. Chopin
Variacije na Rossinijevo temo iz opere Pepelka
Ema Presekar – flavta

J. Brahms
Sonata za violončelo in klavir v e – molu, op. 38
I. Allegro non troppo

L. Delibes, prir. A. I. Christopherson
Cvetlični duet iz opere Lakme
Julija Šerjak – violončelo
Ema Presekar – flavta

A. Igudesman
La Cucaracha

Vabljeni!

Milijoni za violino ali kamne?

Najdražja novo izdelana violina na svetu

Violina v vrednosti 3. 5 milijona evrov, izdelane s strani goslarske delavnice Edgara Russa, je v sklopu evropske turneje obiskala tudi Slovenijo, natančneje SNG Maribor.

Ta inštrument je kombinacija vrhunske goslarske obrti in čistega luksuza, narejen z dodajanjem plemenitih kovin na violino. Med njimi kar 298 dragih kamnov in 541 kosov osmija (izredno redka plemenita kovina) vpeto v 18-karatno zlato.

Teža plemenitih kovin ali kakovost zvoka?

Če so inštrumenti slovitih goslarskih imen, kot so Amati, Stradivari ali Guarneri svojo večmilijonsko vrednost do sedanjega časa nabirali skozi stoletja, lahko pri zgoraj omenjeni violini za njeno prvotno visoko ceno stoji po večini prestiž dragih kamnov in plemenitih kovin.

Ne glede na to, kaj si mislimo o pravi vrednosti Osmij violine, je dejstvo, da je pritegnila pozornost krogov, ki cenijo te vrste prestiž in ekskluzivnost, saj ni prva violina te vrste. Izdelovalec, mojster Edgar Russ, je v preteklosti že naredil podobno violino kot naročilo omanskega sultana Kabusa bin Saida.

Foto: RTV Slovenija: BoBo

Edgar Russ je sicer v slovenskem prostoru poznan izdelovalec godalnih inštrumentov, trenutni primer cene za klasično violino najvišjega ranga pri njem znaša okrog 50.000 € (vir: Spletna trgovina E. Russ), pri čemer naj poudarim, da so se cene dotičnega izdelovalca na trgu godalnih inštrumentov v roku 10 let povečale tudi do 300 %.

Dragi kamni, diamanti, osmij in zlato ne pripormorejo k akustičnim lastnostim inštrumenta, kvečjemu obratno – glavni prestižni element te violine, osmij, je kar dvakrat težji od svinca! Če to prevedemo v akustične lastnosti, je to odmik od idealne lahkotne odzivnosti lesa javorja in smreke, ki poskrbi za alikvotno poln ton.

Zvok ali lesk?

Večina glasbenikov pri izbiri inštrumenta seveda upošteva glavne lastnosti, ki naredijo inštrument objektivno vreden in dober. To so pravilno izbran in sušen les, mojstrska izdelava in postavitev inštrumenta. Takšen inštrument lahko skozi čas raste ne samo na vrednosti, ampak se tudi v zvenu in umetniškem izrazu razvija skupaj z inštrumentalistom.

Osmij – dvakrat težji od svinca

Čeprav je violina Osmium primer kombinacije vrhunskega goslarstva, draguljarstva in čistega prestiža, lahko trdim, da dragi kamni, diamanti, osmij in zlato ne pripormorejo k akustičnim lastnostim inštrumenta, ravno obratno. Glavni prestižni element te violine, osmium, je kar dvakrat težji od svinca! Če to prevedemo v akustične lastnosti, je to odmik od idealne lahkotne odzivnosti lesa javorja in smreke, ki poskrbi za hitro odziven in alikvotno poln zvok.

Kaj je skrivnost čarobnih godal, v katera se že stoletja zaljubljamo, v njihov brezčasno privlačen izgled in neskončno barvit zvok? Verjetno to niso dragi kamni in plemenite kovine.

Posnetek zvoka violine lahko slišite v prispevku RTV Slovenija.


Marko Kragelnik je akademski violončelist in profesor violončela na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani ter Glasbeni šoli Rakovnik, glasbeni producent za klasično glasbo, urednik in ustanovitelj CelloFun.co in Salona izbranih godal Lion Strings. Najdete ga tudi na Twitterju, Instagramu ali Facebooku.

Glasbena identiteta – razvojna naloga glasbenega izobraževanja

Natalija Šimunovič

Identiteta po Eriku H. Eriksonu predstavlja ključno pridobitev pete življenjske krize, ki jo med 12. in 18. letom pri mladostniku izzovejo kompleksne razvojne naloge. Poleg povečanih kognitivnih in čustvenih kapacitet, se posameznik sooči z oblikovanjem spolne vloge in drugimi pomembnimi vidiki osebnostnega pojavljanja v družbi. Reševanje nalog se odraža kot splet usmerjenih razmišljanj kdo sem? in akcij mladostnika v prid poglabljanja in utrjevanja občutja sebstva.* Uspešno predelana kriza namesto identitetne zmede v njegovo življenje vključi novo vrlino – identiteto, ki mu omogoča sprejemanje in usmerjanje samega sebe kot edinstveno in socialno vzajemno bitje. Sveže strukturirani psihološki konstrukt deluje kot motivacijski vir ter korekturni in preživetveni mehanizem, življenjsko pomembno vlogo pa odigra tudi pri poklicnem usmerjanju in izobraževanju.

Po teoriji psihosocialnega razvoja (Erikson, 1968) bo torej mladostnik, ki občutje lastnega sebstva zaznava ob ustvarjanju in izražanju s pomočjo glasbe, izbiral identifikacije, aktivnosti in tudi družbene interakcije, ki bodo to občutje utrjevale. Glasbena identiteta bo pri takšnem mladostniku sčasoma prevzela eno njegovih temeljnih prezentacij. Glede na njegovo identiteto v glasbi (MacDonald idr., 2002) bo izbiral smernice, po katerih bo lahko razvijal bodisi svoj pevski glas, igranje na violončelo, komponiranje, elektronsko glasbeno ustvarjanje ipd.  S pridobljenimi glasbenimi izkušnjami bo popravljal, nadgrajeval in dopolnjeval idejni zemljevid, ki ga je »skiciral« z nenehnim preigravanjem in vizualizacijo lastnega glasbenega sebstva v prihodnosti. Vse to bo rezultiralo drugi vidik glasbene identitete, ki ga (MacDonald idr., 2002) imenujejo glasba v identiteti in se nanaša na mentalne sheme, ki z glasbenimi vsebinami značilno zaznamujejo odnose med življenjskimi koncepti in s tem ključno opredelijo posameznikovo celostno identiteto.


Glasbenoizobraževalne institucije – okolje (samo)raziskovanja

Identitetni procesi potekajo po principu: kriza  –  ki jo imenujemo tudi identitetno raziskovanje,  in opredelitev. Manifestirajo se v vseh mladostnikovih okoljih in jih je mogoče zasledovati tudi v glasbenoizobraževalnih procesih.  Intenzivno glasbeno učenje stimulira tako glasbeno kot tudi identitetno maturacijo. Učinkovito glasbenopedagoško moderiranje pa mora zato poleg promoviranja znanja in veščin, z ustrezno noto naslavljati tudi čustveno-motivacijski in socialni vidik učenja. Za vsakega posameznika – tudi glasbenika, in družbo v kateri bo deloval, je pomembno, da njegovo zorenje zaznamujejo blagodejni dejavniki, ki napovedujejo zadovoljiv razvoj njegove kariere. 


Glasbena šola osnovne stopnje

Zgodnje stičišče najpomembnejših dejavnikov: staršev in glasbenih mentorjev, predstavlja okolje glasbene šole, ki jo otrok obiskuje v osnovnošolskem obdobju. V tem času je strukturiranje glasbene samopodobe zelo intenzivno. Učenec inštrumenta se na pridobivanje glasbenih izkušenj odziva z akademskimi, čustvenimi, telesnimi, kognitivnimi, duhovnimi in socialnimi akcijami, preobrazbami in napredkom. Psihična usedlina teh procesov se odraža kot kompleksna množica idej o njem samem, kot glasbeniku. Kompleksno celoto glasbene samopodobe tvorijo tudi predstave o tem, kako ga drugi vidijo in presojajo, ter njegov odziv na to. Na kakšne načine pristopa do glasbe in kaj zmore v zvezi z glasbo, so vprašanja, ki opredeljujejo učenčevo glasbeno samopodobo – temeljni vzvod za konstruiranje glasbene identitete. Odtod prepričanje Marie Spychiger, avtorice koncepta glasbene samopodobe, ki meni, da enkrat izrečena učiteljeva pripomba: »…kako nerodne prste imaš!«, ostane doživljenjsko zapisana, recimo temu – v  kromosomu porajajočega se glasbenika.

V zaključnih letnikih osnovne glasbene šole si učenec – soočen z biološkim in duševnim dozorevanjem ter poklicnimi pričakovanji družbe, zastavi novo vprašanje: kdo sem v zvezi z glasbo? Ob tem raziskuje lastne čustveno-kognitivne vire in glede na družbene impulze izbira identitetni potencial, organiziran v mentalnih shemah glasbene samopodobe. Če v njej prevladujejo pozitivne sheme odzivov na vprašanja: »Kako talentiran violinist sem? Se dobro znajdem v orkestru? Je poslušalcem moja glasba všeč?«, se bo identifikacija glasbenika poglabljala in stabilizirala. Kljub krizam, ki jih je doživljal ob različnih glasbenih preizkusih, bo jedrna opredelitev sebstva pozitivno resonirala s predstavami o statusu glasbenika.


Glasbeni konservatorij

Njegova pot potem pelje na glasbeni konservatorij, kjer bo novo razvojno nalogo reševal v okolju, ki ni več tako družinsko in zaščitniško, pač pa precej bolj tekmovalno in neusmiljeno. Svojo glasbeno identiteto bo konstruiral v tesnem odnosu z učiteljem glavnega predmeta. Ta najverjetneje ni materinski tip pedagoga temveč oseba, ki simbolizira tudi uspeh na izvajalskem, kariernem področju.

Pomembno je, da se učitelj na tej razvojni stopnji zaveda pomena glasbene samopodobe, ki bo lahko dober vir učenčeve motivacije ali pa zgolj slab sopotnik.

Stališče, da je potrebno glasbeno samopodobo dijaka »zbiti do tal«, da bi se lahko v čistem trpljenju in frustraciji izbrusil nov talent, je seveda zgrešeno. Prej ali slej bo to rezultiralo nizko raven celostne in izvajalske samozavesti, ki se bo odrazila tako z učnim neuspehom, kot tudi z izvajalsko anskioznostjo.

Klasični zahodnoevropski glasbenokulturni okviri, ki so učitelju omogočili študij in izgradnjo kariere, so močno spremenjeni ali jih ni več. Sodoben učitelj inštrumenta zato v idejni pedagoški koncept  poleg izkustvene ravni vključuje paleto ustvarjalnih glasbenih pristopov, ki podpirajo ne le virtuozno, temveč virtualno muziciranje, socialno glasbeno partnerstvo, tehnološko in medijsko ustvarjanje, terapevtski vidik ipd.

V novem tisočletju, vsekakor pa po obdobju korone, namreč spremljamo vse večjo demokratizacijo žanrov in vlog, spremenjene načine glasbenega nastopanja in komuniciranja ter posledično glasbenega izobraževanja in zaposlovanja.

Tradicionalističen model mojster- vajenec je tako nujno potrebno dopolniti in nadgraditi z izkustvenimi načini učenja: improvizacijo, širitvijo žanrskih perspektiv in spodbujanjem skupinskega muziciranja.

Prav tako je potrebno celostno učenje bolj medpredmetno podpreti, vanj vključiti psihološke veščine nastopanja ter uvesti glasbeni dialog s socialnimi okolji. Realizacija takšnega pouka se bo odrazila v individualiziranih pedagoških modelih, ki jih bo oblikoval empatični strokovnjak, v vlogi učitelja inštrumenta. 


Glasbena akademija

Na univerzitetnem glasbenem študiju bodoči glasbeni strokovnjak formalno potrdi svoj identitetni status. Tam poglobi socialne in kulturne glasbene vezi ter stke pomembna poznanstva, ki bodo morda vodila tudi v službene priložnosti.

Glasbeni badge of identity (Frith, 1996), ki si ga je mladostnik pripel na jopič, se bo na pragu odraslosti ponotranjil v splet glasbenih veščin, znanj, vedenjskih vzorcev in interakcij. Zdaj je že gotovo, da ga bodo spremljale vse življenje.

Poglabljale in kristalizirale se bodo skozi vloge učitelja violine, orkestrskega glasbenika, prodajalca glasbil, producenta elektronske glasbe, glasbenega vplivneža …  

Pomembno je, da se  glasbeni edukatorji v naših glasbenih ustanovah pod takšne vloge že danes podpišemo kot njihovi vitalni soustvarjalci. V nasprotnem primeru bomo z zarjavelim repertoarjem glasbenokulturnih vlog obstali v slepi ulici institucionalnega glasbenega izobraževanja.


Slovarček: 

*Sebstvo – krovni pojem za vrsto konceptov, ki se nanašajo na samorefleksijo. V psihološkem smislu opisuje dvojno vlogo jaza kot subjekt (akter) in hkrati objekt – predmet psihološkega preučevanja in samoopazovanja (empirični ego).*Teorija psihosocialnega razvoja: https://www.youtube.com/watch?v=aYCBdZLCDBQ&t=47s

Literatura:

Erikson, E.H. (1968). Identity: youth and crisis. Norton & Co.

Frith, S. (1996). Music and identity. V S. Hall in P. Du Gay (ur.), Questions of cultural identity (str. 108–127). Sage Publications, Inc.

MacDonald, R., Hargreaves, D. in Miell, D. (2002). Musical Identities. Oxford: Oxford University Press.

Spychiger, M. (2017). Teaching toward the promotion of students´musical self-concept. V M. Stakelum in Girdzijauskiene (ur.): Creatvitiy and Innovation. European Perspectives on Music Education, Vol. 7(str. 133-146) Esslinngen: Helbling


Natalija Šimunovič je akademska glasbenica violistka z bogatimi orkestrskimi in pedagoškimi izkušnjami. Na doktorskem študiju (Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo) pod mentorstvom dr. Katarine Habe trenutno raziskuje pojavnost glasbene samopodobe v našem glasbenoizobraževalnem sistemu.

Kot večkrat nagrajena pisateljica je avtorica devetih kratkih zgodb Sotto voce (2018), mladinskega romana Ajda, vila iz obzidja (2017), romana Elegija (2018) in pravkar izdanega romana Idra (2023), katerega predstavitev ob izidu poteka prav te dni. Vsa njena literarna dela so močno glasbeno obarvana. V enem izmed intervjujev je tudi dejala: “Če so besede note, se zelo trudim, da bralec ne bi bral not, ampak bi zaslišal melodijo.”

Foto: Sašo Valjavec


Vam je prebrano všeč? Podprite prihodnje zapise s komentiranjem, deljenjem in naročilom na Novičnik Lion Strings.

Pet dimenzij osebnosti ali Big Five model

Tisti, ki pozna samega sebe, je moder; tisti, ki pozna druge, je razsvetljen.

Lao Tzu

Big Five model (McCrae & Costa 2008) je eden izmed najbolj razširjenih in vplivnih modelov merjenja osebnostnih lastnosti. Temelji na petih dimenzijah osebnosti: odprtost za izkušnje, vestnost, ekstravertnost, ustrežljivost in nevroticizem.

Vsaka dimenzija predstavlja razpon ali spekter. Točka na spektru se določi za vsako izmed petih dimenzij, na podlagi povprečnih odgovorov osebnostnega vprašalnika, kjer posameznik navaja stopnjo (ne)strinjanja z določenimi trditvami.

Odkritja, dosežena s pomočjo Big Five modela, imajo številne praktične uporabe, od poklicnega usmerjanja, osebnega svetovanja in terapije, do prilagajanja izobraževalnih procesov in splošnega razumevanja medosebnih odnosov.

V tem članku bomo orisali dimenzije modela Big Five in nakazali njihove smernice vpliva na karakter osebnosti.

Odprtost za izkušnje / openness to experience

Odprtost se nanaša na posameznikovo odprtost za nove ideje, izkušnje in načine razmišljanja. Ljudje z visoko stopnjo odprtosti so običajno radovedni, kreativni, inovativni in se hitro prilagajajo novim okoliščinam. Lahko tudi kažejo večje zanimanje za umetnost, kulturo in filozofijo. Na drugi strani pa lahko posamezniki z nizko stopnjo odprtosti za izkušnje občutijo nelagodje ob novih situacijah in se težje prilagajajo spremembam.

Vestnost / consciencioscness

Vestnost se nanaša na to, kako organizirani, zanesljivi in odgovorni so ljudje. Tisti z visoko stopnjo vestnosti običajno natančno načrtujejo svoje aktivnosti, se držijo svojih obveznosti, so zelo zanesljivi in motivirani. Ljudje z nizko stopnjo vestnosti pa se lahko borijo z organizacijo svojega časa, opravljanjem zadanih nalog in pogosto zamujajo roke.

Ekstravertnost / extravertion

Ekstravertnost se nanaša na to, kako družabni in energični so ljudje. Ljudje z visoko stopnjo ekstravertnosti so običajno zelo družabni, uživajo v večji družbi in so radi v središču pozornosti. Tisti z nizko stopnjo ekstravertnosti pa imajo raje tišino, individualne in manj družabne aktivnosti ter dejavnosti z nižjo stopnjo zunanjih dražljajev.

Ustrežljivost / agreeableness

Ustrežljivost se v tem kontekstu nanaša na sočutje, prijaznost, toplino in zaupljivost do drugih ljudi. Ljudje, visoko na tej dimenziji so sposobni gledati iz perspektive drugih, razumeti njihove občutke in misli z visoko mero empatije. Zaradi svoje naklonjenosti k harmoniji odnosov upoštevajo pravila in se, če je mogoče, raje izogibajo konfliktom in soočenjem. Ljudje z nizko stopnjo ugodnosti pa so lahko bolj neodvisni, neobzirni, osredotočeni nase in se težje povezujejo z drugimi.

Nevroticizem / neuroticism

Nevroticizem ali čustvena stabilnost / emotional stability se nanaša na to, kako se ljudje spopadajo s stresom in negotovostjo. Tisti z visoko stopnjo nevroticizma so običajno bolj nagnjeni k zaskrbljenosti, razdražljivosti, občutkom tesnobe in anksioznosti. V medsebojnih odnosih potrebujejo več podpore, empatije in razumevanja, saj so pogosto bolj ranljivi na kritiko in negativne odzive. Hkrati pa lahko njihova čustvena občutljivost pripomore k večji čustveni globini in zavedanju v medosebnih odnosih.


Narava ali okolje / nature or nurture

Študije kažejo, da obstajajo tudi fiziološki gonilniki zgornih petih dimenzij. Npr. povezava med nevroticizmom in aktivnostjo simpatičnega živčnega sistema, ki je odgovoren za odziv “boj ali beg”. Prav tako so raziskave pokazale, da je ekstrovertiranost povezana z nižjimi nivoji kortizola, stresnega hormona, kar kaže na manjšo reakcijo na stres. Nekatere študije so prav tako povezale vestnost z nižjimi nivoji dopamina, ki je povezan s sistemom nagrajevanja v možganih, medtem ko so druge študije povezale odprtost do izkušenj s povečano aktivnostjo v prednjem delu možganov, ki je odgovoren za bolj kreativno razmišljanje.

Kljub temu pa je treba opozoriti, da te študije le delno razjasnjujejo zgoraj omenjene povezave in da so vplivi na izgradnjo človekove osebnosti večplastni preplet narave in okolja.

Normalna porazdelitev / Gaussova krivulja

Glede na splošno prebivalstvo se pri merjenju osebnostnih lastnosti pričakuje normalna porazdelitev po Gaussovi krivulji. To pomeni, da večino populacije najdemo v srednjem razponu vrednosti, manjši delež ljudi pa na koncih spektra, kar pomeni, da imajo bodisi zelo nizko ali zelo visoko stopnjo določene dimenzije.

Testi Big Five na spletu

Obstaja veliko spletnih strani, ki ponujajo teste za Big Five. Vendar pa je pomembno, da izberete test, ki je znanstveno validiran in zanesljiv. Tukaj je nekaj primerov:

  1. Openpsychometrics: https://openpsychometrics.org/tests/IPIP-BFFM. Ta stran ponuja brezplačen test za Big Five, ki je bil razvit s pomočjo znanstvenih meril. Test ima 50 vprašanj in traja od 6 – 8 minut.
  2. PRISM-OCEAN Model: https://prismocean.com. Ta stran ponuja brezplačen test, ki meri pet osebnostnih dimenzij s 25 vprašanji in traja samo 5 minut.
  3. Personality Assessor: https://www.personalityassessor.com/personality-tests. Ta stran ponuja brezplačne teste za Big Five, ki so bili razviti na podlagi velikega števila raziskav. Testi so relativno kratki in imajo običajno okoli 50 vprašanj.
  4. Truity: https://www.truity.com/test/big-five-personality-test. Ta stran ponuja brezplačen test za Big Five, ki je bil razvit s pomočjo znanstvenih meril. Test ima 50 vprašanj in traja približno 10 minut.

Človekova osebnost je večplasten kompleks, ki vključuje mnoge okoljske, genetske in družbeno-sociološke dejavnike. Big Five model z vedno večjo natančnostjo opredeljuje in razlaga človekovo osebnost. S tem ponuja uvide in orodja za boljše razumevanje medčloveških odnosov, kar lahko prispeva k večji empatiji, efektivnejši komunikaciji in širšemu razumevanju medsebojnih odnosov.

Reference

Fiske (1949), Norman (1967), Smith (1967), Goldberg (1981), and McCrae & Costa (1987, 2008). Big Five theory of personality.

Cohen MX, Young J, Baek JM, Kessler C, Ranganath C. Individual differences in extraversion and dopamine genetics predict neural reward responses


Marko Kragelnik je akademski glasbenik, glasbeni producent in urednik CelloFun ter Lion Strings. Poleg glasbe ga zanimajo širša področja družbe, umetnosti, tehnologije, psihologije in filozofije. Najdete ga na Twitterju, Instagramu ali Facebooku.


Vam je prebrano všeč? Podprite prihodnje zapise s komentiranjem, deljenjem in naročilom na Novičnik Lion Strings.

Umetnost izdelovalcev lokov

Izseki iz glasbeno-dokumentarnega filma, ki predstavlja delo starodavne tradicije izdelovalcev lokov za godala in prihodnje izzive glede dostopnosti ogroženega brazilskega lesa pernambuka.

Vabljeni tudi k branju članka o lpe lesu, najboljši trajnostni alternativi za pernambuko les.


Izbor najboljših pernambuko in lpe lokov Lion Strings


Lpe in pernambuk les za loke

Predstavljamo les, ki predstavlja najkvalitetnejšo in trajnostno alternativo prenambuku.

Temna stran pernambuka

Les Pernambuk, ki je stoletja veljal za najprimernejši les pri izdelavi vrhunskih godalskih lokov, ima trenutno velike probleme.

Široka uporaba pernambuk lesa je povzročila prekomerno sečnjo brazilskih pragozdov in s tem privedla do ogroženosti samega pernambuk lesa, kot tudi s tem povezanih živalskih vrst amazonskega pragozda.

Zaščita amazonskih pragozdov

Da bi omejila propadanje tega izjemno pomembenega ekosistema, je je brazilska vlada v zadnjih letih prepovedala oz. izjemno omejila sečnjo, trgovino iz izvoz tega lesa izven države.

Posledično izdelovalci lokov in glasbeniki raziskujejo alternativne materiale za svoje loke.

Najboljša alternativa pernambuku je les Južne in Centralne amerike po imenu Lignum vitae, oziroma lpe.

Lpe v primerjavi s pernambuk lesom

Les lpe (izgovorjava ipe) postaja vse bolj priljubljen kot zamenjava za pernambuk zaradi podobnih akustičnih, vizualnih in tehničnih lastnosti lesa.

Lpe les ima zelo gosto in tesno zrnato strukturo, zaradi česar je močan, fleksibilen in stabilen material za izdelavo lokov. Prav tako je odporen na vlago in temperaturne spremembe, kar pomaga zagotoviti konsistentno delovanje skozi daljše časovno obdobje.

Poleg tega ima les lpe čudovito naravno barvo in je privlačen na pogled, zaradi česar je dobra izbira za godalske loke, kjer je poleg zmogljivosti pomemben tudi izgled.

Kar zadeva zmogljivost, se je izkazalo, da ima lpe lok izredno podobne značilnosti kot pernambuk lok, kjer podobne tehnične lastnosti lesa botrujejo izredno podobnim akustičnih lastnostim zvoka, fizičnega odziva in celostne izkušnje, ki je marsikje v slepi primerjavi lokov praktično nezaznavna.

Primerjava celostne izkušnje lpe ali pernambuk loka je marsikje v slepi primerjavi identična.

Skratka, omejitve na strani pernambuk lesa so privedla do raziskovanja alternativnih materialov godalskih lokov in les lpe se je izkazal kot najboljša izbira.

Brez kompromisov za zvok

S podobnimi značilnostmi in vzdržljivostjo se les lpe izkazuje kot izvedljiva in enakovredna alternativa pernambuku in bo verjetno v prihodnjih letih postajal vse bolj priljubljen.


Marko Kragelnik je akademski violončelist in profesor violončela na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani ter Glasbeni šoli Rakovnik, glasbeni producent za klasično glasbo, urednik in ustanovitelj CelloFun.co in Salona izbranih godal Lion Strings. Najdete ga na Twitterju, Instagramu ali Facebooku.


Vam je prebrano všeč? Zagotovite si nove izdaje zapisov z naročilom na Novičnik Lion Strings.