Je najdražje res najboljše?

V glasbenih krogih je razširjeno prepričanje, da je za uspešen sprejem na konservatorij potreben izredno drag inštrument, saj naj bi šele ta zagotavljal primerno kvaliteto tona in tehnično odzivnost.

Slika vir: Roman Wimmers, unsplash.com

Takšno razmišljanje izhaja iz domneve, da je cena neposreden pokazatelj kakovosti — da višji znesek zagotavlja boljši ton, večjo projekcijo in odzivnost inštrumenta. Posledično številni starši to razumejo kot nujni pogoj za napredovanje.

Kakovost, odzivnost in zanesljivost tona izhajata iz kvalitete izdelave, materialov in nastavitve inštrumenta.

Malo denarja, malo glasbe. Ampak ne vedno.

Trditev, da višja cena vedno pomeni višjo kakovost, je v praksi ne drži vedno. Rezultati več slepih preizkusov, so pokazali, da so glasbeniki pogosto ocenili novejša godala kot enakovredne ali celo boljše od dragocenih zgodovinskih primerkov. Ti izsledki potrjujejo, da dostopnejši, a tehnično uravnotežen instrument lahko ponudi popolnoma profesionalno izkušnjo igranja in zvoka.

Kako prepoznati dobro godalo?

Materiali: Masivna smreka in javor zagotavljata ustrezno akustično resonanco. Furnir ali kompozitni materiali tega ne omogočajo.

Izdelava: Enakomerna poravnava lesa, pravilno vdelan okovje (purfling) in čisti spoji so znaki kakovostnega dela.

Nastavitev: Pravilna postavitev duše, optimalna višina strun in ustrezna napetost odločajo o stabilnosti tona.

Zvok: Ocenjujte ravnovesje med strunami, barvo zvoka in odziv na spremembo loka.

Udobje: Instrument mora omogočati sproščeno držo in natančen nadzor, kar vpliva na zvočni rezultat in tehnično lahkotnost.

Ko preizkus preseneti.

Pri primerjalnih preizkusih, kjer so učenci prinesli dražje godalo, smo ob igranju na naše Lion Strings ‘ekonomične’ modele pogosto zaznali presenetljivo razliko v prid našim inštrumentom.

Mnoga godala iz naših serij so po odzivnosti, tonu in uravnoteženosti presegla dražje primerke. Naš cilj ni v višji ceni, temveč v kakovosti izdelave, natančni nastavitvi in preverjenem materialu. Tako lahko vsak glasbenik – ne glede na raven znanja – najde instrument, ki mu omogoča napredek in umetniško rast.

Tako lahko vsak glasbenik – ne glede na raven znanja – najde instrument, ki mu omogoča napredek in umetniško rast.

Slika vir: Andrea Zanenga, unsplash.com

Zgodba iz prakse

Uspeh Aljaža Remca, ki je z “ekonomičnim” violončelom Lion Strings Laudus opravil sprejemne preizkuse na Konservatorij za glasbo v Ljubljani, kar potrjuje dejstvo, da visoka kakovost zvoka ni vedno sorazmerna s ceno inštrumenta

Ko se s kombinacijo kvalitetnega violončela in loka, predanosti mladega glasbenika in njegovih mentorjev dosega vse zadane cilje.

Več o Aljaževi zgodbi si lahko preberete na tej povezavi.

Izbrani violončeli serije Select in Master

Preverite kvaliteto in nas obiščite v salonu!

IZBERITE SVOJ TERMIN

“Super kvaliteta glede na ceno!” Andrej Kašić

Z veseljem smo v salonu pozdravili kontrabasista Andreja Kašića, člana orkestra RTV Slovenja, ki je preizkusil kontrabase iz naše ponudbe.

Navdušila ga je odzivnost inštrumentov in ga presenetila njihova kakovost glede na ceno.

Povedal je, da se bo zagotovo vrnil – tokrat, da preizkusi še kontrabase in loke višjega ranga.

Inštrumenti, povezani z odzivom:

Pernambuko – srce in duša popolnega loka

Med izbiro lesa, ki so ga skozi zgodovino uporabljali za izdelavo lokov, se je kot najboljši izkazal pernambuko. Zaradi svoje gostote, elastičnosti in sposobnosti ohranjanja ukrivljenosti omogoča natančen, enakomeren in občutljiv prenos energije in je že več stoletij glavni material za izdelavo lokov za godala.

Kaj je pernambuco?

Pernambuko (Paubrasilia echinata) drevo, ki izvira iz Atlantskega deževnega gozda na vzhodni obali Brazilije, ki je danes močno zmanjšan – ohranjenih je le okoli 6–8 % njegove prvotne površine. Drevesa pernambuka rastejo počasi in potrebujejo več desetletij, da dosežejo uporabno velikost (9 do 15 metrov), oranžno-rdeča barva lesa pa s starostjo potemni v temnejše rjavo-rdeče tone.

Po poseku se les suši več let (pogosto desetletje ali več), preden je primeren za obdelavo. Najbolj kakovosten les prihaja iz dreves, starih nad 50 let. Tak les ima stabilno strukturo in zagotavlja dolgo življenjsko dobo loka. 

Zaradi redkosti in zaščite je pernambuko danes uvrscen na seznam CITES
(Appendix Il), zato je njegova uporaba strogo nadzorovana.

Slika vir: http://charlesespeybows.blogspot.com

1. Izbor in priprava lesa

Izdelovalec lokov začne z izbiro suhega kosa pernambuka, ki se je naravno sušil vsaj deset let. Kakovosten les ima ravna, enakomerna vlakna brez razpok ali vozlov. Glede na lastnosti lesa mojster določi, za katero godalo bo lok primeren, saj morata biti teža in prožnost v ravnovesju.

Izbrani blok se razžaga v ozke letvice dolžine 70–75 cm, nekoliko širše od končne mere loka. Letvice se zravnajo in pustijo počivati, da se les stabilizira.

2. Grobo oblikovanje

Sledi oblikovanje osnovnega profila loka. S pomočjo ročnih rezil, strgal in pil se oblikuje paličico iz kvadratnega prereza v rahlo osemkotno ali okroglo obliko.

Že v tej fazi mora mojster natančno spremljati potek vlaken, saj lahko majhna napaka vpliva na elastičnost in uravnoteženje.
Paličica se nato stehta in izmeri, da se zagotovi pravilen potek teže od konice do žabice.

Slika vir: http://charlesespeybows.blogspot.com

3. Ukrivljanje

Najzahtevnejši del postopka je ukrivljanje paličice. Les se postopno segreva nad suhim virom toplote – nekoč nad plamenom, danes pogosto s kovinsko ploščo. Ko se vlakna zmehčajo, mojster paličico počasi ukrivi v značilno lokovo krivuljo.

Ker ima vsak pernambuko svojo gostoto in strukturo vlaken, se med segrevanjem upogiba različno hitro. Izdelovalec mora zato pozorno spremljati odziv materiala. Po ohladitvi les trajno ohrani obliko, kar potrjuje njegov t.i.  spomin na ukrivljenost – ključno mehansko lastnost, ki je druge vrste lesa nimajo.

4. Fina obdelava, uravnoteženje in prilagoditve

Ko je krivina popolna, sledi natančno brušenje in tehtanje, da se doseže pravilno ravnotežje.

Že majhna sprememba mase vpliva na občutek pri igranju, zato lokar sproti preverja upogib in vibracije.
V tej fazi izdela kanal za vijak in pripravi prostor za konico  z zaščitno oblogo iz kosti, slonovine ali umetne mase.

5. Sestavljanje loka

V zadnji fazi se sestavi vse dele:

  • na konico pritrdi okrasno oblogo in kovinski obroč,
  • izdela in namesti se žabica iz ebenovine,
  • vstavi medeninski vijak za napenjanje,
  • napnejo se žima iz konjskega repa,
  • površina se premaže z oljem ali lakom, ki zaščiti les in poudari naravni ton.

6. Preizkus in končna nastavitev

Preden lok zapusti delavnico, ga mojster osebno preizkusi – preveri napetost, ravnotežje, odzivnost in vibracijo. Po potrebi lok še rahlo ogreje in popravi krivino.
Ko je vse popolnoma usklajeno, je lok pripravljen za uporabo in ob pravilni negi ohrani svoje lastnosti več generacij.

Pernambuko ni le tradicionalna izbira, temveč rezultat stoletij izkušenj in raziskav – material, ki najbolj vpliva na odziv loka, njegovo ravnotežje ter končno na kakovost zvoka inštrumenta

Podroben postopek izdelave loka si lahko pogledate na tukaj.

Lion Strings ponuja pestro ponudbo kvalitetnih lokov pernambuco.

Izbrani pernambuco loki Lion Strings

Vabljeni tudi k ogledu ekonomičnih pernambuko in izbranih lokov višjega razreda.

Celotno ponudbo lokov najdete tukaj.

Pernambuko loki za godala Lion Strings

Korak naprej iz šolskega loka v svet pernambuko lesa ni le izbira – je premišljena investicija v zvok, ki ga vaš inštrument že skriva v sebi.

Lion Strings ponuja lok, ki ne le dopolni, temveč povzdigne vaš inštrument – z bogatejšim tonom, večjo odzivnostjo in občutkom ravnotežja v rokah.

Pernambuko je gost, elastičen brazilski les, ki zagotavlja popolno ravnotežje med prožnostjo in trdnostjo – lastnosti, ki omogočajo loku natančen nadzor in bogat, barvit ton. Zaradi svojih edinstvenih akustičnih in mehanskih lastnosti ostaja že stoletja neprekosljiv standard za izdelavo najboljših godalnih lokov.

Nadgradnja iz šolskega loka je morda majhen korak, a prinese največjo spremembo v tonu in nadzoru – odločitev, ki se vedno izplača.

Značilnosti in prednosti:

Izbran zvok višjega ranga: Pernambuko loki ustvarjajo topel, globok in barvit ton, ki navdihuje izjemne glasbenike že stoletja.

Naravna prožnost in občutek: Popolno ravnotežje med elastičnostjo in trdnostjo omogoča natančen nadzor, občutljiv dotik in široko dinamičen razpon.

Ročna izdelava: Vsak lok je rezultat natančne obdelave in izbora lesa z optimalnimi akustičnimi lastnostmi.

Ko enkrat občutite, kaj zmore pravi pernambuko lok, se vračanje nazaj zdi nemogoče.

Doživite razliko, ki jo prinese pravi pernambuko lok – avtentičen izraz tradicije, umetnosti in mojstrstva.

Vabljeni k preizkusu naše kolekcije pernambuko lokov v Salonu izbranih godal Lion Strings v Ljubljani. Naročite svoj termin že danes.

Loki za violino

Loki za violo

Loki za violončelo

Loki za kontrabas

Rezervirajte svoj brezplačen preizkus ali naročite svoj lok še danes!

Vabljeni tudi k ogledu izbranih pernambuko lokov višjega ranga.

Lion Strings čestita: Aljaž Remc

Lion Strings iskreno čestita violončelistu Aljažu Remcu za uspešno zaključen šolski program in opravljene sprejemne preizkuse na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, kjer bo svoje izobraževanje nadaljeval pri prof. Milanu Hudniku.

Na zaključnem recitalu je Aljaž navdušil z izjemno muzikalnostjo in globino izraza, tako v solo kot komornih zasedbah. Zahvalo in priznanje gre tudi njegovima učiteljicama Poloni Repše in Tari Podbevšek.

Več o samem recitalu si lahko preberete tu.

Aljažu želimo veliko uspeha in navdiha na novi poti!

Aljaž je sprejemne preizkuse opravil z violončelom Lion Strings Laudus in izbranim pernambuko lokom, ki smo ga izbrali skupaj v Salonu izbranih godal Lion Strings.

Inštrumenti, povezani z odzivom:

Razvoj loka skozi stoletja

Vsak godalni instrument ima svoj glas, barvo in izraz tona pa definira lok. Razpoznavnega zvoka godal si brez njega ne moremo predstavljati.

Oblika loka, uporabljeni materiali in njegova uravnoteženost namreč vplivajo na barvo tona, izraznost dinamike in tehnično izvedbo.

Zato je razvoj loka neločljivo povezan z razvojem godalne igre, estetike in glasbe same – od preprostega orodja do ključnega ustvarjalnega podaljška glasbenikove roke in njegovega notranjega izraza.

ZGODNJI ZAČETKI – OD ROGOVILE DO BAROČNIH LOKOV

V Evropo je lok prišel z Bližnjega vzhoda okoli 11. stoletja. Najzgodnejši loki so bili preproste oblike in manj definirani.

V naših krajih so ljudski godci za izdelavo loka uporabili kar rogovilo iz češnjevega lesa, na katero so zavezali nekaj dlak konjske žime. Z njim so igrali na instrumente, kot sta rebec in vielle. Takratni loki so merili le 20 do 30 centimetrov.

V 16. in 17. stoletju se je skupaj z razvojem violine oblikoval baročni lok. Palice so bile iz lahkega domačega lesa in dolge približno toliko kot violina. Značilna je bila konveksna (izbočena) oblika, ki je omogočala lahkotno artikulacijo zlasti v zgornji polovici loka, medtem ko je bila spodnja manj obvladljiva. Žabica je bila še brez vijaka (t. i. clip-in frog), žima pa bolj napeta kot danes.

POZNI BAROK IN PREHOD V KLASICIZEM

Proti koncu 17. in začetku 18. stoletja se je poleg tehničnih izboljšav razvijala tudi estetika izdelave lokov: žabice so bile bolj okrašene, špice loka pa izdelane v obliki »laboda« ali »ščuke«. Še vedno so prevladovale clip-in žabice, a se je začel razvijati tudi mehanizem za napenjanje žime.

Z violinisti, kot sta Tartini in Corelli, so rasle zahteve po loku, ki bi omogočal bolj izrazno igranje.

Konec 18. stoletja so se pojavili »prehodni loki« – daljši, težji, z višjo špico in vse bolj ravno (konkavno) krivuljo palice. Najbolj znan je Cramerjev model loka, ki je omogočal močnejši ton in jasne poudarke. Bil je primeren za večje orkestre in bolj dramatično glasbo.

FRANÇOIS XAVIER TOURTE – REVOLUCIONAR V IZDELAVI GODALSKEGA LOKA

Pravi prelom v zgodovini loka je prinesel François Xavier Tourte (1747–1835), ki mu pravimo tudi »Stradivarius violinskega loka«. Tourte je bil sprva urar, a je svoje znanje o kovini, vijakih in natančnosti kmalu prenesel v izdelavo lokov. V sodelovanju z violinisti, kot sta Viotti in Kreutzer, je razvil model, ki ga uporabljamo še danes.

Njegove ključne inovacije so bile uporaba lesa pernambuka, konkavna krivina palice, standardizacija mer (dolžina približno 73 cm in teža okoli 60 g), vijačni mehanizem napenjanja žime ter zaprta žabica z rinko.

Rezultat je bil lok, ki je violinistom omogočal izdržan legato in cantabile slog, širši dinamični in izrazni razpon, hitro menjavo ter natančnost lokovnih tehnik, ob tem pa jasen in čist ton. To so lastnosti, ki so še danes pričakovane in iskane pri vseh kakovostnih violinskih lokih.

OD TOURTA DO DANES

Po Tourtovi smrti leta 1835 so njegovo tradicijo nadaljevali veliki francoski mojstri, med njimi Dominique Peccatte in François Nicolas Voirin, ki je lok še poenostavil in prilagodil njegovo izdelavo. Sredi 19. stoletja je industrializacija prinesla večje povpraševanje po glasbi in tudi po lokih. V Mirecourtu so nastale velike delavnice, ki so izdelovale loke v večjih serijah, a Tourtov model je ostal najbolj cenjen temelj izdelave.

V 20. stoletju so se pojavili novi materiali: najprej loki iz steklenih vlaken, v 90. letih pa še karbonski loki. Ti danes predstavljajo cenovno dostopno in kakovostno alternativo lesu pernambuk, ki je zaradi prekomernega izsekavanja postal ogrožen.

Razvoj violinskega loka je zgodba o nenehnem iskanju zvoka. Vsak korak – od uporabe preprostih lesenih rogovil, prek lahkotnih baročnih lokov do Tourtove mojstrovine – je glasbenikom odprl nove izrazne možnosti.

François Xavier Tourte je oblikoval lok, ki je presegel svoj čas in postal univerzalni standard. Njegova dediščina živi še danes – v vsaki potezi loka, ki jo violinist izvabi iz svojega instrumenta.

STANDARDNE MERE IN TEŽE SODOBNIH LOKOV ZA GODALA

InstrumentDolžina lokaTeža lokaPosebnosti
Violinapribl. 73–74 cmpribl. 59–62 gUravnotežen med odzivnostjo in lahkotnostjo, Tourtov standard.
Violapribl. 72–73 cmpribl. 68–72 gKrajši in težji od violinskega; težišče bližje žabici za stabilnost.
Violončelopribl. 69–70 cmpribl. 78–82 gŠirša žabica in debelejša palica; omogoča večji pritisk in globlji ton.
Kontrabas (francoski tip)pribl. 68–70 cmpribl. 125–135 gLahkejši, z držo podobno čelističnemu loku.
Kontrabas (nemški tip)pribl. 76–78 cmpribl. 130–145 gDaljši in težji; drža pod dlanjo, večja moč in kontrola.

Povzeto po motivih magistrske naloge violinistke Neže Nahtigal, Akademija za glasbo UL, 2025.

Popoln lok je tisti, ki iz vašega inštrumenta izvabi najboljše.
Preglejte zbirko izbranih pernambuko lokov in obiščite naš Salon.

Pernambuko loki za godala Lion Strings višjega razreda

Žlahtnost tradicije in izbrana kvaliteta izbranih pernambuko lokov za godala

V Lion Strings predstavljamo kolekcijo lokov, izdelanih iz izbranega pernambuko lesa – tradicionalno najžlahtnejšega materiala za izdelavo godalskih lokov.

Vsak lok je ročno uravnotežen, prefinjeno oblikovan in zasnovan za tiste, ki želijo iz svojega inštrumenta izvabiti najbogatejši ton in najčistejši odziv.

Značilnosti in prednosti:

Izbran zvok višjega ranga: Pernambuko loki ustvarjajo topel, globok in barvit ton, ki navdihuje izjemne glasbenike že stoletja.

Naravna prožnost in občutek: Popolno ravnotežje med elastičnostjo in trdnostjo omogoča natančen nadzor, občutljiv dotik in široko dinamičen razpon.

Ročna izdelava: Vsak lok je rezultat natančne obdelave in izbora lesa z optimalnimi akustičnimi lastnostmi.

Doživite razliko, ki jo prinese pravi pernambuko lok – avtentičen izraz tradicije, umetnosti in mojstrstva.

Vabljeni k preizkusu naše kolekcije pernambuko lokov v Salonu izbranih godal Lion Strings v Ljubljani. Naročite svoj termin že danes.

Loki za violino

Loki za violo

Loki za violončelo

Loki za kontrabas

Rezervirajte svoj brezplačen preizkus ali naročite svoj lok še danes!

Na obisku – violist Sam Burstin

Na obisku v našem salonu smo gostili Sama Burstina, vodjo sekcije viol v Orkestru Slovenske filharmonije.

Po preizkusu naših viol je izpostavil izjemno razmerje med ceno in kakovostjo naših inštrumentov. Poudaril je, da številni študenti Akademije za glasbo igrajo na mnogo dražje viole, ki pa po kakovosti zvoka niso nujno boljše – nekatere celo zaostajajo za tistimi, ki jih ponujamo v Lion Strings.

Zahvaljujemo se mu za obisk in iskrene vtise.

“Marsikateri študent igra na dražjo violo, ki pa v zvoku ne presega tistih, ki sem jih preizkusil tukaj.”

— Sam Burstin, vodja viol v Orkestru Slovenske filharmonije

Inštrumenti, povezani z odzivom:

Branje za ljubitelje godal in umetnosti

Ko se tempo nekoliko umiri, pride čas tudi za zgodbe, ki jih med letom pogosto odlagamo. Za vas smo pripravili izbor knjig, v katerih imajo pomembno vlogo glasba, umetniška občutljivost in močni življenjski trenutki.

Roman Goseničji kožuh Tamare Štajner je občutljiva in intimna pripoved o treh ženskah, ki jih življenje iz različnih smeri pripelje na Dunaj. Vsaka nosi svojo zgodbo, svoje izgube, strahove in tihe želje po novem začetku.

Tamara Štajner ni le pisateljica, temveč tudi akademska violistka, zato roman prežema poseben občutek za ritem, atmosfero in drobne notranje premike, ki jih pogosto najdemo tudi v glasbi. Goseničji kožuh je knjiga o pripadnosti, odnosih, iskanju samega sebe in trenutkih, ko moramo zbrati pogum za novo pot. Če iščete roman, ki ostane z vami še dolgo po zadnji strani, je to odlična izbira.

Doktor Faustus Thomasa Manna bogato nagrajujoča zgodba o skladatelju, ki sklene pakt s hudičem in skozi lastni duhovni propad odraža padec nemške družbe v času nacizma.

Roman prepleta glasbeno teorijo, filozofijo in zgodovino ter odpira vprašanja o meji med genialnostjo in norostjo. Primeren je za bralce, ki iščejo globoko intelektualno izkušnjo.

Roman Elegija Natalije Šimunović razkriva temne plasti družine Rajher, uglednih glasbenikov, skozi oči zunanje opazovalke Benedikte. V središču zgodbe je Angelika – glasbeni čudežni otrok in upornica, ki jo življenje vodi skozi zasvojenost, krhkost in materinstvo, medtem ko se za navidez urejeno podobo družine počasi odpirajo razpoke, polne bolečine, pričakovanj in zamolčanih resnic.

Roman deluje še posebej prepričljivo tudi zato, ker je Natalija Šimunović akademska glasbenica ter pedagoginja violine in viole, zato svet glasbe očitno pozna od znotraj. Elegija je čustveno intenzivna družinska drama z bogatim slogom, primerna za bralce, ki iščejo globino, psihološko kompleksnost in roman, ki dolgo odzvanja.

Mozart in the Jungle je iskren in provokativen memoari Blair Tindall, ki razkriva zakulisje sveta klasične glasbe v New Yorku – od drog do bojev za preživetje.

Kot svobodna oboistka ponuja avtentičen vpogled v razkorak med umetniškim bliščem in kruto realnostjo glasbenikov. Knjiga je prava izbira za tiste, ki jih zanimajo resnične zgodbe izza odra, brez olepševanja.

Gayle Forman v romanu Kamor je šla nadaljuje zgodbo Mie in Adama tri leta po tragični nesreči – Mia je zdaj uspešna čelistka v New Yorku, Adam pa svetovni rock zvezdnik.

Ko se nepričakovano srečata v New Yorku, doživita eno samo noč, ki razkrije resnico, bolečino in morebitno drugo priložnost. Čustveno globoka zgodba, pripovedovana iz Adamove perspektive, je idealna za bralce, ki jih pritegnejo romani o ljubezni, izgubi in glasbi.

Tess Gerritsen, Igranje z ognjem  je napet samostojen triler, ki spremlja violinistko Julio Ansdell, ki v Rimu odkrije skrivnostno partituro “Incendio” in jo prenese v Boston.

Ko Julia raziskuje izvor glasbe, se zgodba razpre v dvočasovni pripoved – iz današnje Italije in zgodnjega fašističnega obdobja — ter jo pripelje do odkritij o družinski tragediji. Knjiga združuje skrivnost, zgodovino in čustveno napetost ter je odlična izbira za ljubitelje glasbeno obarvanih psiholoških zgodb.

Zbirka kratkih zgodb Sotto voce Natalije Šimunović prinaša čustveno globoke zgodbe, ki raziskujejo notranje svetove posameznikov skozi prizmo njihovega poklica. Naslovna zgodba Sotto voce se osredotoča na godalni kvartet, razkrivajoč dinamiko in napetosti znotraj skupine.

Avtorica, sama glasbenica, uporablja glasbeno terminologijo in subtilne situacije, da ustvari premišljene in atmosferične pripovedi. Knjiga je odlična izbira za tiste, ki iščejo umetniško bogate in introspektivne zgodbe.

“V Sloveniji velikokrat ni priložnosti za preizkušnjo kontrabasov na enem mestu.”

Tomaž Štular, kontrabasist in akademski glasbenik, član Slovenske Filharmonije in profesor kontrabasa na Glasbeni šoli Škofja Loka.

V Salonu Lion Strings nas je obiskal kontrabasist in akademski glasbenik Tomaž Štular, kjer je preizkusil kontrabase.

Navdušila sta ga odzivnost inštrumenta med igranjem ter njegova izjemna kakovost izdelave.

Poudaril je, da v Sloveniji redko dobi priložnost, da lahko na enem mestu preizkusi tako kakovostne kontrabase.

Dodal je tudi: ”Kontrabas tudi za jazz zelo dobro zveni,’‘ s čimer je poudaril veliko in vsestransko izbiro inštrumentov, ki je na voljo v Salonu.

Njegov obisk si lahko pogledate v spodnjem videu.

Inštrumenti, povezani z odzivom: