Blog

Tisti, ki pozna samega sebe, je moder; tisti, ki pozna druge, je razsvetljen.

Lao Tzu

Big Five model (McCrae & Costa 2008) je eden izmed najbolj razširjenih in vplivnih modelov merjenja osebnostnih lastnosti. Temelji na petih dimenzijah osebnosti: odprtost za izkušnje, vestnost, ekstravertnost, ustrežljivost in nevroticizem.

Vsaka dimenzija predstavlja razpon ali spekter. Točka na spektru se določi za vsako izmed petih dimenzij, na podlagi povprečnih odgovorov osebnostnega vprašalnika, kjer posameznik navaja stopnjo (ne)strinjanja z določenimi trditvami.

Odkritja, dosežena s pomočjo Big Five modela, imajo številne praktične uporabe, od poklicnega usmerjanja, osebnega svetovanja in terapije, do prilagajanja izobraževalnih procesov in splošnega razumevanja medosebnih odnosov.

V tem članku bomo orisali dimenzije modela Big Five in nakazali njihove smernice vpliva na karakter osebnosti.

Odprtost za izkušnje / openness to experience

Odprtost se nanaša na posameznikovo odprtost za nove ideje, izkušnje in načine razmišljanja. Ljudje z visoko stopnjo odprtosti so običajno radovedni, kreativni, inovativni in se hitro prilagajajo novim okoliščinam. Lahko tudi kažejo večje zanimanje za umetnost, kulturo in filozofijo. Na drugi strani pa lahko posamezniki z nizko stopnjo odprtosti za izkušnje občutijo nelagodje ob novih situacijah in se težje prilagajajo spremembam.

Vestnost / consciencioscness

Vestnost se nanaša na to, kako organizirani, zanesljivi in odgovorni so ljudje. Tisti z visoko stopnjo vestnosti običajno natančno načrtujejo svoje aktivnosti, se držijo svojih obveznosti, so zelo zanesljivi in motivirani. Ljudje z nizko stopnjo vestnosti pa se lahko borijo z organizacijo svojega časa, opravljanjem zadanih nalog in pogosto zamujajo roke.

Ekstravertnost / extravertion

Ekstravertnost se nanaša na to, kako družabni in energični so ljudje. Ljudje z visoko stopnjo ekstravertnosti so običajno zelo družabni, uživajo v večji družbi in so radi v središču pozornosti. Tisti z nizko stopnjo ekstravertnosti pa imajo raje tišino, individualne in manj družabne aktivnosti ter dejavnosti z nižjo stopnjo zunanjih dražljajev.

Ustrežljivost / agreeableness

Ustrežljivost se v tem kontekstu nanaša na sočutje, prijaznost, toplino in zaupljivost do drugih ljudi. Ljudje, visoko na tej dimenziji so sposobni gledati iz perspektive drugih, razumeti njihove občutke in misli z visoko mero empatije. Zaradi svoje naklonjenosti k harmoniji odnosov upoštevajo pravila in se, če je mogoče, raje izogibajo konfliktom in soočenjem. Ljudje z nizko stopnjo ugodnosti pa so lahko bolj neodvisni, neobzirni, osredotočeni nase in se težje povezujejo z drugimi.

Nevroticizem / neuroticism

Nevroticizem ali čustvena stabilnost / emotional stability se nanaša na to, kako se ljudje spopadajo s stresom in negotovostjo. Tisti z visoko stopnjo nevroticizma so običajno bolj nagnjeni k zaskrbljenosti, razdražljivosti, občutkom tesnobe in anksioznosti. V medsebojnih odnosih potrebujejo več podpore, empatije in razumevanja, saj so pogosto bolj ranljivi na kritiko in negativne odzive. Hkrati pa lahko njihova čustvena občutljivost pripomore k večji čustveni globini in zavedanju v medosebnih odnosih.

Narava ali okolje / nature or nurture

Študije kažejo, da obstajajo tudi fiziološki gonilniki zgornih petih dimenzij. Npr. povezava med nevroticizmom in aktivnostjo simpatičnega živčnega sistema, ki je odgovoren za odziv “boj ali beg”. Prav tako so raziskave pokazale, da je ekstrovertiranost povezana z nižjimi nivoji kortizola, stresnega hormona, kar kaže na manjšo reakcijo na stres. Nekatere študije so prav tako povezale vestnost z nižjimi nivoji dopamina, ki je povezan s sistemom nagrajevanja v možganih, medtem ko so druge študije povezale odprtost do izkušenj s povečano aktivnostjo v prednjem delu možganov, ki je odgovoren za bolj kreativno razmišljanje.

Kljub temu pa je treba opozoriti, da te študije le delno razjasnjujejo zgoraj omenjene povezave in da so vplivi na izgradnjo človekove osebnosti večplastni preplet narave in okolja.

Normalna porazdelitev / Gaussova krivulja

Glede na splošno prebivalstvo se pri merjenju osebnostnih lastnosti pričakuje normalna porazdelitev po Gaussovi krivulji. To pomeni, da večino populacije najdemo v srednjem razponu vrednosti, manjši delež ljudi pa na koncih spektra, kar pomeni, da imajo bodisi zelo nizko ali zelo visoko stopnjo določene dimenzije.

Testi Big Five na spletu

Obstaja veliko spletnih strani, ki ponujajo teste za Big Five. Vendar pa je pomembno, da izberete test, ki je znanstveno validiran in zanesljiv. Tukaj je nekaj primerov:

1. Openpsychometrics: https://openpsychometrics.org/tests/IPIP-BFFM. Ta stran ponuja brezplačen test za Big Five, ki je bil razvit s pomočjo znanstvenih meril. Test ima 50 vprašanj in traja od 6 – 8 minut.
2. PRISM-OCEAN Model: https://prismocean.com. Ta stran ponuja brezplačen test, ki meri pet osebnostnih dimenzij s 25 vprašanji in traja samo 5 minut.
3. Personality Assessor: https://www.personalityassessor.com/personality-tests. Ta stran ponuja brezplačne teste za Big Five, ki so bili razviti na podlagi velikega števila raziskav. Testi so relativno kratki in imajo običajno okoli 50 vprašanj.
4. Truity: https://www.truity.com/test/big-five-personality-test. Ta stran ponuja brezplačen test za Big Five, ki je bil razvit s pomočjo znanstvenih meril. Test ima 50 vprašanj in traja približno 10 minut.

Človekova osebnost je večplasten kompleks, ki vključuje mnoge okoljske, genetske in družbeno-sociološke dejavnike. Big Five model z vedno večjo natančnostjo opredeljuje in razlaga človekovo osebnost. S tem ponuja uvide in orodja za boljše razumevanje medčloveških odnosov, kar lahko prispeva k večji empatiji, efektivnejši komunikaciji in širšemu razumevanju medsebojnih odnosov.

Reference

Fiske (1949), Norman (1967), Smith (1967), Goldberg (1981), and McCrae & Costa (1987, 2008). Big Five theory of personality.

Cohen MX, Young J, Baek JM, Kessler C, Ranganath C. Individual differences in extraversion and dopamine genetics predict neural reward responses

Marko Kragelnik je akademski glasbenik, glasbeni producent in urednik CelloFun ter Lion Strings. Poleg glasbe ga zanimajo širša področja družbe, umetnosti, tehnologije, psihologije in filozofije. Najdete ga na Twitterju, Instagramu ali Facebooku.

Vam je prebrano všeč? Podprite prihodnje zapise s komentiranjem, deljenjem in naročilom na Novičnik Lion Strings.