Čeprav so godala videti kot zaključena celota, morajo biti njihovi najpomembnejši deli izdelani iz različenga lesa, ki pa je točno določene vrste. Zgornja plošča je običajno iz smreke, zadnja plošča, obod in vrat pa iz javorja.
To ni naključje ali le stvar videza, ampak ima pomemben vpliv na zvok. Različne vrste lesa imajo različne lastnosti, zato izdelovalci že stoletja uporabljajo prav to kombinacijo, saj omogoča dobro resonanco, stabilnost instrumenta in lep, jasen ton.
Smreka — srce zvoka (zgornja plošča)
Zgornja plošča godala je najpomembnejši akustični del inštrumenta. Prav ta sprejema vibracije strun preko kobilice in jih pretvarja v zvok, ki ga slišimo.
Smreka je idealna, ker ima:
- izjemno dobro razmerje med togostjo in majhno težo;
- ravna, enakomerna vlakna, ki omogočajo učinkovit prenos vibracij;
- visoko elastičnost, kar pomeni hitro odzivnost na igranje;
- sposobnost ustvarjanja odprtega, bogatega tona.
V praksi to pomeni, da smreka deluje kot glavni zvočni ojačevalec inštrumenta — brez nje bi bil ton tih in neizrazit.
Javor — stabilnost, projekcija in jasnost (zadnja plošča, obod, vrat)
Javor ima drugačne mehanske lastnosti kot smreka. Je gostejši, trši in bolj tog, zato ima v instrumentu drugačno vlogo.
Glavne prednosti javorja:
- večja gostota omogoča odbijanje vibracij nazaj proti zgornji plošči
- izboljša projekcijo zvoka in njegovo jasnost
- mehanska stabilnost je ključna za vrat instrumenta
- značilen “plamenast” vzorec daje estetsko vrednost
Če smreka zvok ustvarja, ga javor pomaga oblikovati in usmerjati. Zadnja plošča tako deluje kot akustično ogledalo, ki energijo vrača nazaj v resonančni sistem.
Zakaj ne bi uporabili istega lesa za obe plošči?
Če bi bili obe plošči iz smreke, bi bil ton sicer topel, vendar manj jasen, inštrument pa bi imel slabšo projekcijo v prostoru. Če bi bili obe plošči iz javorja, bi bil instrument težji, manj odziven, zvok pa trši in manj barvit. Prav zato je kombinacija smreke in javorja skozi stoletja postala standard, saj omogoča najboljše ravnotežje topline, moči in jasnosti tona.
Kako debelina plošč vpliva na ton?
Debelina zgornje in zadnje plošče je eden najpomembnejših dejavnikov, ki določajo karakter inštrumenta. Goslarji zato plošče postopno tanjšajo in poslušajo odziv lesa, dokler ne dosežejo želenega ravnotežja.
Osnovno pravilo:
- tanjša plošča → več vibracij, več glasnosti, hitrejši odziv
- debelejša plošča → več stabilnosti, več nosilnosti tona, počasnejši odziv
Tanjša plošča običajno omogoča bolj odprt in resonanten ton, hitrejši odziv ter večjo občutljivost na dotik loka, kar olajša tiho igranje, vendar lahko pri pretirani tankosti zmanjša projekcijo zvoka.
Debelejša plošča daje močnejši in bolj fokusiran ton z več projekcije v prostoru ter večjo odpornost pri intenzivnem igranju, vendar je odziv inštrumenta lahko nekoliko počasnejši.
Najboljši inštrumenti imajo skrbno uravnoteženo debelino plošč, ki se po površini spreminja — sredina in robovi so prilagojeni različnim akustičnim zahtevam. Godala Lion Strings so izdelana mojstrsko in z veliko pozornosti do detajlov, zato omogočajo zanesljiv zvočni razvoj. Hkrati ponujajo odlično razmerje med kakovostjo in ceno ter so primerna tako za začetnike kot profesionalne glasbenike.
