Lpe in pernambuk les za loke

Predstavljamo les, ki predstavlja najkvalitetnejšo in trajnostno alternativo prenambuku.

Temna stran pernambuka

Les Pernambuk, ki je stoletja veljal za najprimernejši les pri izdelavi vrhunskih godalskih lokov, ima trenutno velike probleme.

Široka uporaba pernambuk lesa je povzročila prekomerno sečnjo brazilskih pragozdov in s tem privedla do ogroženosti samega pernambuk lesa, kot tudi s tem povezanih živalskih vrst amazonskega pragozda.

Zaščita amazonskih pragozdov

Da bi omejila propadanje tega izjemno pomembenega ekosistema, je je brazilska vlada v zadnjih letih prepovedala oz. izjemno omejila sečnjo, trgovino iz izvoz tega lesa izven države.

Posledično izdelovalci lokov in glasbeniki raziskujejo alternativne materiale za svoje loke.

Najboljša alternativa pernambuku je les Južne in Centralne amerike po imenu Lignum vitae, oziroma lpe.

Lpe v primerjavi s pernambuk lesom

Les lpe (izgovorjava ipe) postaja vse bolj priljubljen kot zamenjava za pernambuk zaradi podobnih akustičnih, vizualnih in tehničnih lastnosti lesa.

Lpe les ima zelo gosto in tesno zrnato strukturo, zaradi česar je močan, fleksibilen in stabilen material za izdelavo lokov. Prav tako je odporen na vlago in temperaturne spremembe, kar pomaga zagotoviti konsistentno delovanje skozi daljše časovno obdobje.

Poleg tega ima les lpe čudovito naravno barvo in je privlačen na pogled, zaradi česar je dobra izbira za godalske loke, kjer je poleg zmogljivosti pomemben tudi izgled.

Kar zadeva zmogljivost, se je izkazalo, da ima lpe lok izredno podobne značilnosti kot pernambuk lok, kjer podobne tehnične lastnosti lesa botrujejo izredno podobnim akustičnih lastnostim zvoka, fizičnega odziva in celostne izkušnje, ki je marsikje v slepi primerjavi lokov praktično nezaznavna.

Primerjava celostne izkušnje lpe ali pernambuk loka je marsikje v slepi primerjavi identična.

Skratka, omejitve na strani pernambuk lesa so privedla do raziskovanja alternativnih materialov godalskih lokov in les lpe se je izkazal kot najboljša izbira.

Brez kompromisov za zvok

S podobnimi značilnostmi in vzdržljivostjo se les lpe izkazuje kot izvedljiva in enakovredna alternativa pernambuku in bo verjetno v prihodnjih letih postajal vse bolj priljubljen.

Marko Kragelnik je akademski violončelist in profesor violončela na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani ter Glasbeni šoli Rakovnik, glasbeni producent za klasično glasbo, urednik in ustanovitelj CelloFun.co in Salona izbranih godal Lion Strings. Najdete ga na Twitterju, Instagramu ali Facebooku.

Vam je prebrano všeč? Zagotovite si nove izdaje zapisov z naročilom na Novičnik Lion Strings.

5 tipov osebnosti učencev

Delo z učenci je večkrat tudi psihološke narave, zato je dobro prepoznati 5 najpogostejših tipov osebnosti in glede na njihove lastnosti prilagoditi svoj učni stil. S tem je naša energija bolj usmerjena, zaradi večje sinergije med nami in našimi učenci pa poskrbimo za boljše počutje in pripravimo teren za boljše rezultate.

Tukaj je 5 najpogostejših tipov osebnosti, njihove osnovne lastnosti in predlogi dobre prakse.

Perfekcionist

Ti učenci so praviloma zelo motivirani, zagnani in ciljno orientirani, vendar pa znajo do sebe biti tudi prestrogi, če ne vidijo vsaj minimalne možnosti željenega izzida. Perfekcionizem nosi v sebi ta notranji nemirni dvom, ki lahko ob nenaslavljanju preraste v neodločnost, negotovost ali celo anksioznost. Ena od dobrih praks za te učence je ozaveščanje na konkreten, čeprav delen napredek, raje kot na trenutno še nedosežen željeni izid. Z rednimi povratnimi informacijami, ki naj bi bile večinoma pozitivne, vodimo učence mimo čeri morebitnih občutkov nezadostnosti in jih vodimo po poti željenega cilja.

Čeprav je vsak posameznik v svoji osnovi unikaten in neponovljiv, vseeno obstajajo določene lastnosti, ki jih lahko pripišemo določenemu tipu osebnosti.

Odlašalec

Ti učenci se spopadajo s slabim upravljanjem časa in nizko motivacijo, zato ponavadi z vadbenimi aktivnostmi odlašajo do zadnjega. Ena od dobrih praks za te učence je, da jim postavimo časovno jasno strukturirane in težavnostno dosegljive cilje, ki jih podkrepimo z malimi, a iskrenimi pohvalami. Učno snov poskusimo predstaviti skozi njihove osebne interese in zanimanja, s tem krepimo njihovo notranjo motivacijo; z rednimi preverjanji pa vzpostavimo in nagrajujemo navade dobre prakse in s tem vnašamo strukturo vestnosti.

Introvert

Introvertirane osebnosti raje delujejo samostojno kot v skupini ali pred publiko. Samostojne aktivnosti jih praviloma napolnijo z energijo, medtem ko jo v skupinskih aktivnostih izgubljajo, zato se lahko pred nastopi spopadajo z večjo mero nelagodja ali treme. Lahko se zapirajo vase zaradi negotovosti oziroma bremena pričakovane uspešnosti, ki ga dojemajo iz zunanjega okolja. Dobra praksa za te učence je, da jim omogočimo dodaten čas, ki ga potrebujejo pred nastopom – morda bodo potrebovali več časa za tonsko vajo. Dobra ideja je tudi organizacija manjših internih nastopov s sproščenim vzdušjem. Gradite njihovo samozavest z iskrenimi pohvalami za vsak vložen trud in napredek, kritiko pa raje posredujte na štiri oči. Uporabljajte tehnike sproščanja z ozaveščanjem dihanja in tehniko vizualizacije pred nastopi.

Ekstrovert

Ti učenci uživajo v nastopanju in delu v večjih skupinah kjer dobijo še več energije. So zelo ekspresivni, samozavestni, odprti in individualistični. Najboljša praksa za te učence je, da jim zagotovite obilo priložnosti nastopanja pred drugimi, možnost dela v komornih skupinah in orkestrih z vzpodbujanjem samorefleksivne plati karakterja, brez da bi prestregli peruti njihovi naravni samozavesti in odprtosti.

Kreativec

Te učence bo morda bolj zanimalo eksperimentiranje z novimi zvoki in tehnikami. Verjetno bodo veseli možnosti improvizacije, ali ustvarjanja lastnih skladb, ki jo lahko potem izvajamo na skupnem nastopu. Najboljša praksa za te učence je, da jim ponudimo priložnosti za raziskovanje novih zvokov, pristopov in tehnik, kjer jih spodbudimo, da izrazijo svojo ustvarjalnost in kreativnost.

Vsak izmed nas je večplastna osebnost, ki ponavadi združuje mnoge lastnosti različnih tipov osebnosti. Pomembno je, da je učitelj pozoren na prevladujoče lastnosti in temu primerno prilagodi učne metode.

Zgoraj našteti primeri so samo delni in splošni opisi najbolj prepoznavnih tipov osebnosti. Za bolj poglobljeno analizo osebnostnih lastnosti pa priporočam najširše uporabljan model petih dimenzij osebnostnih lastnosti, t.i. “Big Five“, o katerem bomo govorili v enem od prihodnjih prispevkov.

Marko Kragelnik je akademski violončelist in profesor violončela na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani ter Glasbeni šoli Rakovnik, glasbeni producent za klasično glasbo, urednik in ustanovitelj CelloFun.co in Salona izbranih godal Lion Strings. Najdete ga na Twitterju, Instagramu ali Facebooku.

Vam je prebrano všeč? Zagotovite si nove izdaje zapisov z naročilom na Novičnik Lion Strings.

Miti in resnice o godalih

Tukaj je nekaj najbolj pogostih predpostavk oz. mitov in resnic o godalih.

Mit: Godala se uporabljajo samo v klasični glasbi

Godala, kot so violina, viola, violončelo in kontrabas se izredno pogosto uporabljajo v praktično vseh glasbenih žanrih. Številni popularni mainstream glasbeniki imajo v svojih največjih hitih vsaj pridih zvoka godalnih inštrumentov, pa naj bodo v akustični, ali sintetizirani obliki. Vsa godala obstajajo tudi v električni obliki, z uporabo ojačevalcev in posebnih efektov, ki jih drugače poznamo iz sveta električne kitare.

Mit: Če ne začnemo dovolj zgodaj, je že prepozno

Tudi s kasnejšim začetkom se lahko naučimo igranja inštrumenta na visokem nivoju. Morebitno fizično nefleksibilnost se da nadoknaditi s hitrim razumevanjem in ciljno naravnanostjo, optimalen napredek pa doseči pod vodstvom usposobljenega učitelja, ki ima izkušnje z učenjem različnih starostnih skupin. Učenje novega inštrumenta v odrasli dobi pa ima dokazano izjemno pozitiven vpliv na delovanje možganov . Za igranje godala ni nikoli prepozno.

Mit: Godalo je zelo enostavno igrati

Čeprav so godala morda videti razmeroma preprosta, za njihovo mojstrsko obvladovanje potrebujemo leta predane vaje pod mentorstvom izkušenih učiteljev. Tehnika, ki je potrebna za sproščeno igranje godalnih inštrumentov zna biti zapletena in lahko traja precej časa, da se razvijejo veščine, potrebne za dobro in sproščeno igranje. 

S pravim vodstvom se lahko vsakdo nauči igrati in doseže svoje željene cilje.

Mit: Godalo je izredno težko igrati

Godala se morda zdijo zahtevna za učenje, a s pravim vodstvom jih lahko obvlada vsak. Dober učitelj lahko razčleni tehnične vidike igranja inštrumenta in poda jasna in jedrnata navodila o tem, kako držati inštrument, postaviti tehniko in ustvariti dober zvok. Poleg tega lahko dober učitelj zagotovi smernice o tem, kako učinkovito vaditi in zagotovi konstruktivne povratne informacije o napredku. S pravim vodstvom se lahko vsakdo nauči igrati godala in doseže svoje željene cilje.

Mit: Dražji instrumenti so vedno boljši

Cena inštrumenta ne pomeni avtomatsko tudi kvalitete zvoka. Razmerje med ceno in kakovostjo je najbolj opazna v najnižjem cenovnem razredu, kjer lahko že male razlike v ceni dodajo k kvaliteti tona. Bolj kot gremo višje, se ta razmerja zmanjšujejo. V poplavi inštrumentov je dobro slediti nekaj osnovam izbire pravega inštrumenta. Ker samo kakovosten inštrument omogoča optimalen napredek in zadovoljstvo pri odzivu na zvok nam ljubega inštrumenta.

Marko Kragelnik je akademski violončelist in profesor violončela na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani ter Glasbeni šoli Rakovnik, glasbeni producent za klasično glasbo, urednik in ustanovitelj CelloFun.co in Salona izbranih godal Lion Strings. Najdete ga na Twitterju, Instagramu ali Facebooku.

Vam je prebrano všeč? Zagotovite si nove izdaje zapisov z naročilom na Novičnik Lion Strings.

Tekmovanje violinistov Leon Pfeifer

V Lion Strings z veseljem podpiramo naše mlade glasbenike, zato smo v nagradni sklad 6. tekmovanja Leon Pfeifer prispevali tudi svoj prispevek.

Skupna vrednost darilnih bonov in darilnih paketov je znašala 800€.

Tukaj je nekaj foto utrinkov s tekmovanja, kjer je bil postavljen tudi naš “štrajh štant” 🎻🌿✨

Godalske dobrote na slikah lahko naročite v odseku daril, obeskov in dodatkov za godala.

Vabljeni k obisku našega Facebook in Instagram profila.

5 načinov zmanjševanja napetosti za glasbenike

Zdrav človek ima sto želja, bolan pa le eno ima.

Slovenski pregovor

Telo je najdragocenješi inštrument, ki ga boste kadarkoli imeli.

Prosto prevedeno po Everybody’s free to wear sunscreen – Baz Luhrmann

Ne glede na to, ali glasbo ustvarjamo kot profesionalci, študenti ali ljubitelji, si prizadevamo ustvariti lepe in pomena polne izkušnje zase in za naše poslušalce.

Včasih pa v ihti priprav, med vsakodnevno vajo, v povezovanju točk in beleženju kljukic pozabimo na svoje telo, ki nam v realnem času daje povratno informacijo o našem trenutnem početju.

Če preslišimo signale nelagodja ali bolečin v telesu, to zagotovo zavre sposobnost telesne samoregeneracije in s tem omeji ali ohromi sposobnost upodabljanja naše umetnosti.

Res je, tudi telo shranjuje izkušnje in beleži svoj izzid.

V tej objavi se osredotočamo na pogost vzrok poškodb med instrumentalisti in pevci, to je prekomerna fizična napetost.

Preveč napetosti je škodljivo, saj lahko med drugim izzove ponavljajoče se poškodbe in omeji tehnično zmogljivost.

Šele ko zmanjšamo psiho-fizično obremenitev telesa, se lahko sproščeno pripravimo za ustvarjanje glasbe.

Naslednjih 5 navad spodbuja lahkoten in neobremenjen pristop za glasbenike in ostale upodabljajoče umetnike.

5 načinov zmanjševanja napetosti za glasbenike in ustvarjalce

1. Upoštevajte gravitacijo

Uravnotežena drža, krepitev ramenskega obroča, zrcalna mišična aktivacija kot protiutež dolgotrajni prislini drži.

Vsakršno fizično udejstvovanje brez obzira na gravitacijo je igra, ki je ne moremo dobiti. Ker je igranje večine inštrumentov brez prisilne drže (ponavljanje enoznačnih gibov) praktično nemogoče, si lahko pomagamo s tem, da čuječno ozavestimo momente neuravnoteženosti in postopoma balansiramo naše telo nazaj v ravnovesje.

Tukaj nam lahko pride prav pravilo protiuteži, kjer za uravnoteženo aktivnost aktiviramo komplementarne mišične sklope na nasprotni strani. Gib v levo kliče po protiuteži giba na desno.

Primer – za igranje violine prisilna drža zahteva nagnjenost v levo, tukaj bi bilo potrebno iskati vadbene aktivnosti, kjer se aktivirajo zrcalni mišični sklopi na desni strani ramenskega obroča.

Več napotkov in kratkih in učinkovitih vaj sledi v prihodnjem prispevku.

2. Namestite se udobno

Poskrbite za dobro prileganje vašega instrumenta.

Uskladite instrument s svojo velikostjo in ga postavite tako, da bo položaj najugodnejši. Upoštevajte gravitacijo in med igranjem vzpodbujajte mikro/makro gibanje, ki pomaga sproščati telo. Izkoristite tudi ergonomske pripomočke ali modifikacije instrumentov za prilagoditev posebnim potrebam. Tukaj je za violiniste lahko ključna pravilna višina mostička in podbradnika.

Pazite na nagnjenost glave. Nepravilna nagnjenost velike teže glave bo za sabo povlekla celotno držo zgornjega trupa. Pri violončelistih lahko rahlo podložimo zadnje noge stola, da dosežemo ravno mininalno nagnjenost naprej, kar balansira vpetost violončela od spredaj in preprečuje prepogosto prisilno držo naprej.

3. Ogrejte se

Ogrejte svoje telo, glavne mišične sklope in zapestja.

Kot se profesionalni športniki pred treningom ogrejejo, bi se mogli tudi glasbeniki, saj je tehničen del igranja inštrumenta tudi atletske narave.

Nepravilno poravnana zapestja lahko obremenijo občutljive kite, medtem ko sproščeno izravnani sklepi omogočajo tekoče gibanje in manj trenja med tetivami.

Če nimate časa, bo enostavno raztezanje veliko boljše kot nič.

3. Prilagodite težavnost programa

Težavnost programa naj bo stimulativna in ne nedosegljiva.

Za koncertno izvedbo izberite program primerne tehnične in tudi muzikalne težavnosti, saj bo le to omogočalo zdrav in organski napredek brez nepotrebnih psiho-fizičnih napetosti. Ko naletite na tehnično zahtevno pasažo, je na mesto surove sile (z glavo čez zid), primernejša rešitev iskanje pomoči pri zato usposobljenih profesionalcih in učiteljih.

4. Zavedajte se dihanja

Dihajte čuječno in po potrebi s posebnimi dihalnimi tehnikami.

Ne glede na to, ali ste pevec ali instrumentalist, poskušajte ozavestiti in z gibanjem uskladiti svoje dihanje. Pravilno dihanje pomaga uskladiti mišični tonus z namenom željenega giba, kar nam lahko znatno pomaga pri igranju, medtem ko okorno dihanje prispeva k napetosti in zavira muzikalne in ostale izrazne prvine.

5. Poiščite strokovni nasvet zase

Poiščite nasvet pri fizioterapevtih ali ostalih gibalnih strokovnjakih, samo ti lahko imajo uvid v vašo specifiko.

Na žalost ne obstaja en čaroben namig, ki bi rešil vse tegobe, zato lahko le oseben pristop strokovnjaka reši specifično težavo. Največkrat je to tudi najhitrejši, naučinkovitejši in tudi najcenejši način reševanja težav.

Poleg nasvetov specializiranih fizioterapevtov in drugih gibalnih strokovnjakov, sta za glasbenike in ustvarjalce še posebej učinkoviti Alexanderova tehnika in Metoda Feldenkrais.

Imate vprašanje?

Za nasvet lahko povprašate našo gibalno strokovnjakinjo Aleksandro Kragelnik. Vesela bo vaših vprašanj.

Več napotkov in kratkih in učinkovitih vaj sledi v prihodnjem prispevku.

Ko zmanjšamo napetost in gojimo fizično lahkotnost, smo svobodnejši v ustvarjanju naše umetnosti.

Marko Kragelnik je akademski violončelist in profesor violončela na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani ter Glasbeni šoli Rakovnik.