Vemo, da ni enostavno ostati polno motiviran ves čas. Bijemo bitko s časom, vsakodnevnimi obveznostmi in včasih se zdi, da ima dan preprosto premalo ur. Poleg teg opravljanje istega dela z učenci, ki nas pogosto spravljajo ob živce ne vpliva ravno blagodejno na nivo naše motivacije.
Tukaj je 5 načinov, ki pomagajo pri motivaciji glasbenih učiteljev/ic.
I. UDELEŽUJTE SE DELAVNIC, KONFERENC, PREDAVANJ, SEMINARJEV O PEDAGOGIKI
Svoje poučevanje moramo nenehno izboljševati. Iskati nove metode, posodabljati vire, kupovati novo glasbeno literaturo ali se morda vpisati na novo študijsko smer. Vedno moramo poskušati biti v koraku z novimi tehnologijami (saj se spomnite, da novi učenci nove generacije že odraščajo s tablicami v rokah!) in novimi pogledi na poučevanje. Poiščite jih na spletu v svojem okolju ali v bližnjih šolah/konservatorijih, lahko pa seveda vedno sledite tudi tečajem in lekcijam na internetu.
II. OHRANJAJTE AKTIVNO GLASBENO ŽIVLJENJE
S tem še vedno malce težko živim. Postal sem glasbeni učitelj, našel sem si delo in poučujem tudi zasebno. Osebno zapravim veliko časa za pripravo ur in ko se moj dan konča (ki je popolnoma obkrožen z otroki), se koncentracija za vajo na instrumentu zmanjša. Ne vem, ali se vam tudi to dogaja, vendar se je treba včasih opomniti, da živimo to, kar pridigamo. Da tudi mi napredujemo in se izpopolnjujmo preko mojstrskih tečajev in koncertov v živo in preko spleta. Se pridružimo lokalnemu zboru? Ustanovimo ansambel ali komorno skupino? Spremljamo in se pridružujemo drugim glasbenikom? Skladamo lastno glasbo? V glavnem – USTVARJAJMO GLASBO!
III. VZPOSTAVITE POVEZAVO Z VAŠIMI UČENCI
Imeti učence, ki ne prinašajo zadovoljstva, je kruta realnost vsakega učitelja na svetu. Vendar moramo razumeti, da vsak prihaja iz drugega ozadja, bije svoje bitke in da je vsak učenec drugačen. Vsak učenec ima lahko drugačno ozadje, starost, družinsko okolje, prejšnje učitelje, morda se sooča s težkim obdobjem ali pa ga preprosto glasba ne zanima na način, kot zanima nas. Na nas je, da poskusimo razumeti naše učence. Z njimi odkrito komunicirajmo in jih direktno vprašajmo, kaj bi lahko učno uro naredilo boljšo? Včasih je potrebno zelo malo, da obrnemo sprva frustrirajočo uro za oba na boljše. Povežimo se z našimi učenci, prosimo jih za povratne informacije in izboljšave, ki jih lahko naredimo zanje.
IV. ORGANIZIRAJTE SE
Pretiravati ni dobro. Preveč učencev? Preveč dodatnih projektov? Pod stresom? Čas je za odmor in refleksijo. Menite, da ne dohajate žongliranja med učenjem, koncertnimi in drugimi obveznostmi in ostalimi dodatnimi projekti? Naredite načrt in se organizirajte s postavitvijo realnih kratkoročnih ciljev. Ne najdete časa za igranje, druge profesionalne aktivnosti, raziskovalno delo, oz. za to, kar vas naredi bolj motivirane? Potem je napočil trenutek, da najdete ta čas, pa čeprav z odrekanjem na drugih področjih. V dosedaj rutinska opravila vključite nekaj novega, kar še nikoli niste počeli. Na primer, napišite članek z vašim uvidom in izkušnjami o učenju, sodelujte s kolegi učitelji pri organizaciji recitala, ki morda vključuje element gledališča, ali morda multimedije, organizirajte poseben roditeljski sestanek za starše 1. razredov, obiščite uro vašega kolege učitelja in podobno. Včasih je težko ostati motiviran, ampak nov zagon se lahko skriva za naslednjim vogalom.
V. SPOŠTUJTE SE
Veliko let odrekanja, vztrajnosti in profesionalnega angažmaja je bilo potrebnega, da ste danes tam, kjer ste. Mnoge ure vaje, študijskih aktivnosti na konservatorijih, glasbenih univerzah, dodatni seminarji, privatne ure in mojstrski tečaji, ki vam omogočajo, da svojo strast do glasbe in inštrumenta prenašate na mlade generacije? Veste, da imate vse potrebne lastnosti in usposobljenosti za poučevanje glasbe na izredno visokem nivoju? To si priznajte z dvignjeno glavo. Čeprav še vedno živimo v svetu, kjer je včasih potrebno odgovoriti na vprašanje “Kaj pa drugače počneš v življenju?”. Vedno se morate imeti za strokovnjaka, ki si zasluži spoštovanje. Spoštujte sebe, vendar predvsem zahtevajte spoštovanje vaših učencev (in staršev). Ne pozabite, da opravljate izjemno pomembno delo. Morda boste prav jutri navdihnili prihodnjega Beethovna ali Freddieja Mercuryja. Ostanite motivirani!
Če povzamem – izpopolnite svoje poučevanje, ohranjajte aktivno glasbeno življenje, vzpostavite povezavo z učenci, organizirajte se in ohranjajte samospoštovanje. S tem boste zagotovo navdahnili generacije izvrstnih mladih glasbenikov.
Prevedeno in povzeto iz angleščine z uporabo spletnih orodij članka na spletni strani musiview.com.
Violina v vrednosti 3. 5 milijona evrov, izdelane s strani goslarske delavnice Edgara Russa, je v sklopu evropske turneje obiskala tudi Slovenijo, natančneje SNG Maribor.
Ta inštrument je kombinacija vrhunske goslarske obrti in čistega luksuza, narejen z dodajanjem plemenitih kovin na violino. Med njimi kar 298 dragih kamnov in 541 kosov osmija (izredno redka plemenita kovina) vpeto v 18-karatno zlato.
Teža plemenitih kovin ali kakovost zvoka?
Če so inštrumenti slovitih goslarskih imen, kot so Amati, Stradivari ali Guarneri svojo večmilijonsko vrednost do sedanjega časa nabirali skozi stoletja, lahko pri zgoraj omenjeni violini za njeno prvotno visoko ceno stoji po večini prestiž dragih kamnov in plemenitih kovin.
Ne glede na to, kaj si mislimo o pravi vrednosti Osmij violine, je dejstvo, da je pritegnila pozornost krogov, ki cenijo te vrste prestiž in ekskluzivnost, saj ni prva violina te vrste. Izdelovalec, mojster Edgar Russ, je v preteklosti že naredil podobno violino kot naročilo omanskega sultana Kabusa bin Saida.
Foto: RTV Slovenija: BoBo
Edgar Russ je sicer v slovenskem prostoru poznan izdelovalec godalnih inštrumentov, trenutni primer cene za klasično violino najvišjega ranga pri njem znaša okrog 50.000 € (vir: Spletna trgovina E. Russ), pri čemer naj poudarim, da so se cene dotičnega izdelovalca na trgu godalnih inštrumentov v roku 10 let povečale tudi do 300 %.
Dragi kamni, diamanti, osmij in zlato ne pripormorejo k akustičnim lastnostim inštrumenta, kvečjemu obratno – glavni prestižni element te violine, osmij, je kar dvakrat težji od svinca! Če to prevedemo v akustične lastnosti, je to odmik od idealne lahkotne odzivnosti lesa javorja in smreke, ki poskrbi za alikvotno poln ton.
Zvok ali lesk?
Večina glasbenikov pri izbiri inštrumenta seveda upošteva glavne lastnosti, ki naredijo inštrument objektivno vreden in dober. To so pravilno izbran in sušen les, mojstrska izdelava in postavitev inštrumenta. Takšen inštrument lahko skozi čas raste ne samo na vrednosti, ampak se tudi v zvenu in umetniškem izrazu razvija skupaj z inštrumentalistom.
Osmij – dvakrat težji od svinca
Čeprav je violina Osmium primer kombinacije vrhunskega goslarstva, draguljarstva in čistega prestiža, lahko trdim, da dragi kamni, diamanti, osmij in zlato ne pripormorejo k akustičnim lastnostim inštrumenta, ravno obratno. Glavni prestižni element te violine, osmium, je kar dvakrat težji od svinca! Če to prevedemo v akustične lastnosti, je to odmik od idealne lahkotne odzivnosti lesa javorja in smreke, ki poskrbi za hitro odziven in alikvotno poln zvok.
Kaj je skrivnost čarobnih godal, v katera se že stoletja zaljubljamo, v njihov brezčasno privlačen izgled in neskončno barvit zvok? Verjetno to niso dragi kamni in plemenite kovine.
Identiteta po Eriku H. Eriksonu predstavlja ključno pridobitev pete življenjske krize, ki jo med 12. in 18. letom pri mladostniku izzovejo kompleksne razvojne naloge. Poleg povečanih kognitivnih in čustvenih kapacitet, se posameznik sooči z oblikovanjem spolne vloge in drugimi pomembnimi vidiki osebnostnega pojavljanja v družbi. Reševanje nalog se odraža kot splet usmerjenih razmišljanj kdo sem? in akcij mladostnika v prid poglabljanja in utrjevanja občutja sebstva.* Uspešno predelana kriza namesto identitetne zmede v njegovo življenje vključi novo vrlino – identiteto, ki mu omogoča sprejemanje in usmerjanje samega sebe kot edinstveno in socialno vzajemno bitje. Sveže strukturirani psihološki konstrukt deluje kot motivacijski vir ter korekturni in preživetveni mehanizem, življenjsko pomembno vlogo pa odigra tudi pri poklicnem usmerjanju in izobraževanju.
Po teoriji psihosocialnega razvoja (Erikson, 1968) bo torej mladostnik, ki občutje lastnega sebstva zaznava ob ustvarjanju in izražanju s pomočjo glasbe, izbiral identifikacije, aktivnosti in tudi družbene interakcije, ki bodo to občutje utrjevale. Glasbena identiteta bo pri takšnem mladostniku sčasoma prevzela eno njegovih temeljnih prezentacij. Glede na njegovo identiteto v glasbi (MacDonald idr., 2002) bo izbiral smernice, po katerih bo lahko razvijal bodisi svoj pevski glas, igranje na violončelo, komponiranje, elektronsko glasbeno ustvarjanje ipd. S pridobljenimi glasbenimi izkušnjami bo popravljal, nadgrajeval in dopolnjeval idejni zemljevid, ki ga je »skiciral« z nenehnim preigravanjem in vizualizacijo lastnega glasbenega sebstva v prihodnosti. Vse to bo rezultiralo drugi vidik glasbene identitete, ki ga (MacDonald idr., 2002) imenujejo glasba v identiteti in se nanaša na mentalne sheme, ki z glasbenimi vsebinami značilno zaznamujejo odnose med življenjskimi koncepti in s tem ključno opredelijo posameznikovo celostno identiteto.
Identitetni procesi potekajo po principu: kriza – ki jo imenujemo tudi identitetno raziskovanje, in opredelitev. Manifestirajo se v vseh mladostnikovih okoljih in jih je mogoče zasledovati tudi v glasbenoizobraževalnih procesih. Intenzivno glasbeno učenje stimulira tako glasbeno kot tudi identitetno maturacijo. Učinkovito glasbenopedagoško moderiranje pa mora zato poleg promoviranja znanja in veščin, z ustrezno noto naslavljati tudi čustveno-motivacijski in socialni vidik učenja. Za vsakega posameznika – tudi glasbenika, in družbo v kateri bo deloval, je pomembno, da njegovo zorenje zaznamujejo blagodejni dejavniki, ki napovedujejo zadovoljiv razvoj njegove kariere.
Glasbena šola osnovne stopnje
Zgodnje stičišče najpomembnejših dejavnikov: staršev in glasbenih mentorjev, predstavlja okolje glasbene šole, ki jo otrok obiskuje v osnovnošolskem obdobju. V tem času je strukturiranje glasbene samopodobe zelo intenzivno. Učenec inštrumenta se na pridobivanje glasbenih izkušenj odziva z akademskimi, čustvenimi, telesnimi, kognitivnimi, duhovnimi in socialnimi akcijami, preobrazbami in napredkom. Psihična usedlina teh procesov se odraža kot kompleksna množica idej o njem samem, kot glasbeniku. Kompleksno celoto glasbene samopodobe tvorijo tudi predstave o tem, kako ga drugi vidijo in presojajo, ter njegov odziv na to. Na kakšne načine pristopa do glasbe in kaj zmore v zvezi z glasbo, so vprašanja, ki opredeljujejo učenčevo glasbeno samopodobo – temeljni vzvod za konstruiranje glasbene identitete. Odtod prepričanje Marie Spychiger, avtorice koncepta glasbene samopodobe, ki meni, da enkrat izrečena učiteljeva pripomba: »…kako nerodne prste imaš!«, ostane doživljenjsko zapisana, recimo temu – v kromosomu porajajočega se glasbenika.
V zaključnih letnikih osnovne glasbene šole si učenec – soočen z biološkim in duševnim dozorevanjem ter poklicnimi pričakovanji družbe, zastavi novo vprašanje: kdo sem v zvezi z glasbo? Ob tem raziskuje lastne čustveno-kognitivne vire in glede na družbene impulze izbira identitetni potencial, organiziran v mentalnih shemah glasbene samopodobe. Če v njej prevladujejo pozitivne sheme odzivov na vprašanja: »Kako talentiran violinist sem? Se dobro znajdem v orkestru? Je poslušalcem moja glasba všeč?«, se bo identifikacija glasbenika poglabljala in stabilizirala. Kljub krizam, ki jih je doživljal ob različnih glasbenih preizkusih, bo jedrna opredelitev sebstva pozitivno resonirala s predstavami o statusu glasbenika.
Glasbeni konservatorij
Njegova pot potem pelje na glasbeni konservatorij, kjer bo novo razvojno nalogo reševal v okolju, ki ni več tako družinsko in zaščitniško, pač pa precej bolj tekmovalno in neusmiljeno. Svojo glasbeno identiteto bo konstruiral v tesnem odnosu z učiteljem glavnega predmeta. Ta najverjetneje ni materinski tip pedagoga temveč oseba, ki simbolizira tudi uspeh na izvajalskem, kariernem področju.
Pomembno je, da se učitelj na tej razvojni stopnji zaveda pomena glasbene samopodobe, ki bo lahko dober vir učenčeve motivacije ali pa zgolj slab sopotnik.
Stališče, da je potrebno glasbeno samopodobo dijaka »zbiti do tal«, da bi se lahko v čistem trpljenju in frustraciji izbrusil nov talent, je seveda zgrešeno. Prej ali slej bo to rezultiralo nizko raven celostne in izvajalske samozavesti, ki se bo odrazila tako z učnim neuspehom, kot tudi z izvajalsko anskioznostjo.
Klasični zahodnoevropski glasbenokulturni okviri, ki so učitelju omogočili študij in izgradnjo kariere, so močno spremenjeni ali jih ni več. Sodoben učitelj inštrumenta zato v idejni pedagoški koncept poleg izkustvene ravni vključuje paleto ustvarjalnih glasbenih pristopov, ki podpirajo ne le virtuozno, temveč virtualno muziciranje, socialno glasbeno partnerstvo, tehnološko in medijsko ustvarjanje, terapevtski vidik ipd.
V novem tisočletju, vsekakor pa po obdobju korone, namreč spremljamo vse večjo demokratizacijo žanrov in vlog, spremenjene načine glasbenega nastopanja in komuniciranja ter posledično glasbenega izobraževanja in zaposlovanja.
Tradicionalističen model mojster- vajenec je tako nujno potrebno dopolniti in nadgraditi z izkustvenimi načini učenja: improvizacijo, širitvijo žanrskih perspektiv in spodbujanjem skupinskega muziciranja.
Prav tako je potrebno celostno učenje bolj medpredmetno podpreti, vanj vključiti psihološke veščine nastopanja ter uvesti glasbeni dialog s socialnimi okolji. Realizacija takšnega pouka se bo odrazila v individualiziranih pedagoških modelih, ki jih bo oblikoval empatični strokovnjak, v vlogi učitelja inštrumenta.
Glasbena akademija
Na univerzitetnem glasbenem študiju bodoči glasbeni strokovnjak formalno potrdi svoj identitetni status. Tam poglobi socialne in kulturne glasbene vezi ter stke pomembna poznanstva, ki bodo morda vodila tudi v službene priložnosti.
Glasbeni badge of identity (Frith, 1996), ki si ga je mladostnik pripel na jopič, se bo na pragu odraslosti ponotranjil v splet glasbenih veščin, znanj, vedenjskih vzorcev in interakcij. Zdaj je že gotovo, da ga bodo spremljale vse življenje.
Poglabljale in kristalizirale se bodo skozi vloge učitelja violine, orkestrskega glasbenika, prodajalca glasbil, producenta elektronske glasbe, glasbenega vplivneža …
Pomembno je, da se glasbeni edukatorji v naših glasbenih ustanovah pod takšne vloge že danes podpišemo kot njihovi vitalni soustvarjalci. V nasprotnem primeru bomo z zarjavelim repertoarjem glasbenokulturnih vlog obstali v slepi ulici institucionalnega glasbenega izobraževanja.
Slovarček:
*Sebstvo – krovni pojem za vrsto konceptov, ki se nanašajo na samorefleksijo. V psihološkem smislu opisuje dvojno vlogo jaza kot subjekt (akter) in hkrati objekt – predmet psihološkega preučevanja in samoopazovanja (empirični ego).*Teorija psihosocialnega razvoja: https://www.youtube.com/watch?v=aYCBdZLCDBQ&t=47s
Literatura:
Erikson, E.H. (1968). Identity: youth and crisis. Norton & Co.
Frith, S. (1996). Music and identity. V S. Hall in P. Du Gay (ur.), Questions of cultural identity (str. 108–127). Sage Publications, Inc.
MacDonald, R., Hargreaves, D. in Miell, D. (2002). Musical Identities. Oxford: Oxford University Press.
Spychiger, M. (2017). Teaching toward the promotion of students´musical self-concept. V M. Stakelum in Girdzijauskiene (ur.): Creatvitiy and Innovation. European Perspectives on Music Education, Vol. 7(str. 133-146) Esslinngen: Helbling
Natalija Šimunovič je akademska glasbenica violistka z bogatimi orkestrskimi in pedagoškimi izkušnjami. Na doktorskem študiju (Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo) pod mentorstvom dr. Katarine Habe trenutno raziskuje pojavnost glasbene samopodobe v našem glasbenoizobraževalnem sistemu.
Kot večkrat nagrajena pisateljica je avtorica devetih kratkih zgodb Sotto voce (2018), mladinskega romana Ajda, vila iz obzidja (2017), romana Elegija (2018) in pravkar izdanega romana Idra (2023), katerega predstavitev ob izidu poteka prav te dni. Vsa njena literarna dela so močno glasbeno obarvana. V enem izmed intervjujev je tudi dejala: “Če so besede note, se zelo trudim, da bralec ne bi bral not, ampak bi zaslišal melodijo.”
Foto: Sašo Valjavec
Vam je prebrano všeč? Podprite prihodnje zapise s komentiranjem, deljenjem in naročilom na Novičnik Lion Strings.
Tisti, ki pozna samega sebe, je moder; tisti, ki pozna druge, je razsvetljen.
Lao Tzu
Big Five model (McCrae & Costa 2008) je eden izmed najbolj razširjenih in vplivnih modelov merjenja osebnostnih lastnosti. Temelji na petih dimenzijah osebnosti: odprtost za izkušnje, vestnost, ekstravertnost, ustrežljivost in nevroticizem.
Vsaka dimenzija predstavlja razpon ali spekter. Točka na spektru se določi za vsako izmed petih dimenzij, na podlagi povprečnih odgovorov osebnostnega vprašalnika, kjer posameznik navaja stopnjo (ne)strinjanja z določenimi trditvami.
Odkritja, dosežena s pomočjo Big Five modela, imajo številne praktične uporabe, od poklicnega usmerjanja, osebnega svetovanja in terapije, do prilagajanja izobraževalnih procesov in splošnega razumevanja medosebnih odnosov.
V tem članku bomo orisali dimenzije modela Big Five in nakazali njihove smernice vpliva na karakter osebnosti.
Odprtost za izkušnje / openness to experience
Odprtost se nanaša na posameznikovo odprtost za nove ideje, izkušnje in načine razmišljanja. Ljudje z visoko stopnjo odprtosti so običajno radovedni, kreativni, inovativni in se hitro prilagajajo novim okoliščinam. Lahko tudi kažejo večje zanimanje za umetnost, kulturo in filozofijo. Na drugi strani pa lahko posamezniki z nizko stopnjo odprtosti za izkušnje občutijo nelagodje ob novih situacijah in se težje prilagajajo spremembam.
Vestnost / consciencioscness
Vestnost se nanaša na to, kako organizirani, zanesljivi in odgovorni so ljudje. Tisti z visoko stopnjo vestnosti običajno natančno načrtujejo svoje aktivnosti, se držijo svojih obveznosti, so zelo zanesljivi in motivirani. Ljudje z nizko stopnjo vestnosti pa se lahko borijo z organizacijo svojega časa, opravljanjem zadanih nalog in pogosto zamujajo roke.
Ekstravertnost / extravertion
Ekstravertnost se nanaša na to, kako družabni in energični so ljudje. Ljudje z visoko stopnjo ekstravertnosti so običajno zelo družabni, uživajo v večji družbi in so radi v središču pozornosti. Tisti z nizko stopnjo ekstravertnosti pa imajo raje tišino, individualne in manj družabne aktivnosti ter dejavnosti z nižjo stopnjo zunanjih dražljajev.
Ustrežljivost / agreeableness
Ustrežljivost se v tem kontekstu nanaša na sočutje, prijaznost, toplino in zaupljivost do drugih ljudi. Ljudje, visoko na tej dimenziji so sposobni gledati iz perspektive drugih, razumeti njihove občutke in misli z visoko mero empatije. Zaradi svoje naklonjenosti k harmoniji odnosov upoštevajo pravila in se, če je mogoče, raje izogibajo konfliktom in soočenjem. Ljudje z nizko stopnjo ugodnosti pa so lahko bolj neodvisni, neobzirni, osredotočeni nase in se težje povezujejo z drugimi.
Nevroticizem / neuroticism
Nevroticizem ali čustvena stabilnost / emotional stability se nanaša na to, kako se ljudje spopadajo s stresom in negotovostjo. Tisti z visoko stopnjo nevroticizma so običajno bolj nagnjeni k zaskrbljenosti, razdražljivosti, občutkom tesnobe in anksioznosti. V medsebojnih odnosih potrebujejo več podpore, empatije in razumevanja, saj so pogosto bolj ranljivi na kritiko in negativne odzive. Hkrati pa lahko njihova čustvena občutljivost pripomore k večji čustveni globini in zavedanju v medosebnih odnosih.
Narava ali okolje / nature or nurture
Študije kažejo, da obstajajo tudi fiziološki gonilniki zgornih petih dimenzij. Npr. povezava med nevroticizmom in aktivnostjo simpatičnega živčnega sistema, ki je odgovoren za odziv “boj ali beg”. Prav tako so raziskave pokazale, da je ekstrovertiranost povezana z nižjimi nivoji kortizola, stresnega hormona, kar kaže na manjšo reakcijo na stres. Nekatere študije so prav tako povezale vestnost z nižjimi nivoji dopamina, ki je povezan s sistemom nagrajevanja v možganih, medtem ko so druge študije povezale odprtost do izkušenj s povečano aktivnostjo v prednjem delu možganov, ki je odgovoren za bolj kreativno razmišljanje.
Kljub temu pa je treba opozoriti, da te študije le delno razjasnjujejo zgoraj omenjene povezave in da so vplivi na izgradnjo človekove osebnosti večplastni preplet narave in okolja.
Normalna porazdelitev / Gaussova krivulja
Glede na splošno prebivalstvo se pri merjenju osebnostnih lastnosti pričakuje normalna porazdelitev po Gaussovi krivulji. To pomeni, da večino populacije najdemo v srednjem razponu vrednosti, manjši delež ljudi pa na koncih spektra, kar pomeni, da imajo bodisi zelo nizko ali zelo visoko stopnjo določene dimenzije.
Testi Big Five na spletu
Obstaja veliko spletnih strani, ki ponujajo teste za Big Five. Vendar pa je pomembno, da izberete test, ki je znanstveno validiran in zanesljiv. Tukaj je nekaj primerov:
Openpsychometrics: https://openpsychometrics.org/tests/IPIP-BFFM. Ta stran ponuja brezplačen test za Big Five, ki je bil razvit s pomočjo znanstvenih meril. Test ima 50 vprašanj in traja od 6 – 8 minut.
PRISM-OCEAN Model: https://prismocean.com. Ta stran ponuja brezplačen test, ki meri pet osebnostnih dimenzij s 25 vprašanji in traja samo 5 minut.
Personality Assessor: https://www.personalityassessor.com/personality-tests. Ta stran ponuja brezplačne teste za Big Five, ki so bili razviti na podlagi velikega števila raziskav. Testi so relativno kratki in imajo običajno okoli 50 vprašanj.
Človekova osebnost je večplasten kompleks, ki vključuje mnoge okoljske, genetske in družbeno-sociološke dejavnike. Big Five model z vedno večjo natančnostjo opredeljuje in razlaga človekovo osebnost. S tem ponuja uvide in orodja za boljše razumevanje medčloveških odnosov, kar lahko prispeva k večji empatiji, efektivnejši komunikaciji in širšemu razumevanju medsebojnih odnosov.
Reference
Fiske (1949), Norman (1967), Smith (1967), Goldberg (1981), and McCrae & Costa (1987, 2008). Big Five theory of personality.
Cohen MX, Young J, Baek JM, Kessler C, Ranganath C. Individual differences in extraversion and dopamine genetics predict neural reward responses
Izseki iz glasbeno-dokumentarnega filma, ki predstavlja delo starodavne tradicije izdelovalcev lokov za godala in prihodnje izzive glede dostopnosti ogroženega brazilskega lesa pernambuka.
Vabljeni tudi k branju članka o lpe lesu, najboljši trajnostni alternativi za pernambuko les.
Izbor najboljših pernambuko in lpe lokov Lion Strings
Predstavljamo les, ki predstavlja najkvalitetnejšo in trajnostno alternativo prenambuku.
Temna stran pernambuka
Les Pernambuk, ki je stoletja veljal za najprimernejši les pri izdelavi vrhunskih godalskih lokov, ima trenutno velike probleme.
Široka uporaba pernambuk lesa je povzročila prekomerno sečnjo brazilskih pragozdov in s tem privedla do ogroženosti samega pernambuk lesa, kot tudi s tem povezanih živalskih vrst amazonskega pragozda.
Zaščita amazonskih pragozdov
Da bi omejila propadanje tega izjemno pomembenega ekosistema, je je brazilska vlada v zadnjih letih prepovedala oz. izjemno omejila sečnjo, trgovino iz izvoz tega lesa izven države.
Posledično izdelovalci lokov in glasbeniki raziskujejo alternativne materiale za svoje loke.
Najboljša alternativa pernambuku je les Južne in Centralne amerike po imenu Lignum vitae, oziroma lpe.
Lpe v primerjavi s pernambuk lesom
Les lpe (izgovorjava ipe) postaja vse bolj priljubljen kot zamenjava za pernambuk zaradi podobnih akustičnih, vizualnih in tehničnih lastnosti lesa.
Lpe les ima zelo gosto in tesno zrnato strukturo, zaradi česar je močan, fleksibilen in stabilen material za izdelavo lokov. Prav tako je odporen na vlago in temperaturne spremembe, kar pomaga zagotoviti konsistentno delovanje skozi daljše časovno obdobje.
Poleg tega ima les lpe čudovito naravno barvo in je privlačen na pogled, zaradi česar je dobra izbira za godalske loke, kjer je poleg zmogljivosti pomemben tudi izgled.
Kar zadeva zmogljivost, se je izkazalo, da ima lpe lok izredno podobne značilnosti kot pernambuk lok, kjer podobne tehnične lastnosti lesa botrujejo izredno podobnim akustičnih lastnostim zvoka, fizičnega odziva in celostne izkušnje, ki je marsikje v slepi primerjavi lokov praktično nezaznavna.
Primerjava celostne izkušnje lpe ali pernambuk loka je marsikje v slepi primerjavi identična.
Skratka, omejitve na strani pernambuk lesa so privedla do raziskovanja alternativnih materialov godalskih lokov in les lpe se je izkazal kot najboljša izbira.
Brez kompromisov za zvok
S podobnimi značilnostmi in vzdržljivostjo se les lpe izkazuje kot izvedljiva in enakovredna alternativa pernambuku in bo verjetno v prihodnjih letih postajal vse bolj priljubljen.
Delo z učenci je večkrat tudi psihološke narave, zato je dobro prepoznati 5 najpogostejših tipov osebnosti in glede na njihove lastnosti prilagoditi svoj učni stil. S tem je naša energija bolj usmerjena, zaradi večje sinergije med nami in našimi učenci pa poskrbimo za boljše počutje in pripravimo teren za boljše rezultate.
Tukaj je 5 najpogostejših tipov osebnosti, njihove osnovne lastnosti in predlogi dobre prakse.
Perfekcionist
Ti učenci so praviloma zelo motivirani, zagnani in ciljno orientirani, vendar pa znajo do sebe biti tudi prestrogi, če ne vidijo vsaj minimalne možnosti željenega izzida. Perfekcionizem nosi v sebi ta notranji nemirni dvom, ki lahko ob nenaslavljanju preraste v neodločnost, negotovost ali celo anksioznost. Ena od dobrih praks za te učence je ozaveščanje na konkreten, čeprav delen napredek, raje kot na trenutno še nedosežen željeni izid. Z rednimi povratnimi informacijami, ki naj bi bile večinoma pozitivne, vodimo učence mimo čeri morebitnih občutkov nezadostnosti in jih vodimo po poti željenega cilja.
Čeprav je vsak posameznik v svoji osnovi unikaten in neponovljiv, vseeno obstajajo določene lastnosti, ki jih lahko pripišemo določenemu tipu osebnosti.
Odlašalec
Ti učenci se spopadajo s slabim upravljanjem časa in nizko motivacijo, zato ponavadi z vadbenimi aktivnostmi odlašajo do zadnjega. Ena od dobrih praks za te učence je, da jim postavimo časovno jasno strukturirane in težavnostno dosegljive cilje, ki jih podkrepimo z malimi, a iskrenimi pohvalami. Učno snov poskusimo predstaviti skozi njihove osebne interese in zanimanja, s tem krepimo njihovo notranjo motivacijo; z rednimi preverjanji pa vzpostavimo in nagrajujemo navade dobre prakse in s tem vnašamo strukturo vestnosti.
Introvert
Introvertirane osebnosti raje delujejo samostojno kot v skupini ali pred publiko. Samostojne aktivnosti jih praviloma napolnijo z energijo, medtem ko jo v skupinskih aktivnostih izgubljajo, zato se lahko pred nastopi spopadajo z večjo mero nelagodja ali treme. Lahko se zapirajo vase zaradi negotovosti oziroma bremena pričakovane uspešnosti, ki ga dojemajo iz zunanjega okolja. Dobra praksa za te učence je, da jim omogočimo dodaten čas, ki ga potrebujejo pred nastopom – morda bodo potrebovali več časa za tonsko vajo. Dobra ideja je tudi organizacija manjših internih nastopov s sproščenim vzdušjem. Gradite njihovo samozavest z iskrenimi pohvalami za vsak vložen trud in napredek, kritiko pa raje posredujte na štiri oči. Uporabljajte tehnike sproščanja z ozaveščanjem dihanja in tehniko vizualizacije pred nastopi.
Ekstrovert
Ti učenci uživajo v nastopanju in delu v večjih skupinah kjer dobijo še več energije. So zelo ekspresivni, samozavestni, odprti in individualistični. Najboljša praksa za te učence je, da jim zagotovite obilo priložnosti nastopanja pred drugimi, možnost dela v komornih skupinah in orkestrih z vzpodbujanjem samorefleksivne plati karakterja, brez da bi prestregli peruti njihovi naravni samozavesti in odprtosti.
Kreativec
Te učence bo morda bolj zanimalo eksperimentiranje z novimi zvoki in tehnikami. Verjetno bodo veseli možnosti improvizacije, ali ustvarjanja lastnih skladb, ki jo lahko potem izvajamo na skupnem nastopu. Najboljša praksa za te učence je, da jim ponudimo priložnosti za raziskovanje novih zvokov, pristopov in tehnik, kjer jih spodbudimo, da izrazijo svojo ustvarjalnost in kreativnost.
Vsak izmed nas je večplastna osebnost, ki ponavadi združuje mnoge lastnosti različnih tipov osebnosti. Pomembno je, da je učitelj pozoren na prevladujoče lastnosti in temu primerno prilagodi učne metode.
Zgoraj našteti primeri so samo delni in splošni opisi najbolj prepoznavnih tipov osebnosti. Za bolj poglobljeno analizo osebnostnih lastnosti pa priporočam najširše uporabljan model petih dimenzij osebnostnih lastnosti, t.i. “Big Five“, o katerem bomo govorili v enem od prihodnjih prispevkov.
