Lion Strings iskreno čestita violončelistu Aljažu Remcu za uspešno zaključen šolski program in opravljene sprejemne preizkuse na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, kjer bo svoje izobraževanje nadaljeval pri prof. Milanu Hudniku.
Na zaključnem recitalu je Aljaž navdušil z izjemno muzikalnostjo in globino izraza, tako v solo kot komornih zasedbah. Zahvalo in priznanje gre tudi njegovima učiteljicama Poloni Repše in Tari Podbevšek.
Aljažu želimo veliko uspeha in navdiha na novi poti!
Aljaž je sprejemne preizkuse opravil z violončelom Lion Strings Laudus in izbranim pernambuko lokom, ki smo ga izbrali skupaj v Salonu izbranih godal Lion Strings.
Zakaj sem začela igrati violončelo v svojih 60-ih?
Ko sem se odločila, da se lotim učenja violončela, nisem vedela, kako bogata in izpolnjujoča bo to pot. Začetki so bili res težki, tako fizično kot mentalno, vendar sem vedela, da je vztrajnost ključ do uspeha. Takrat je bila moja mama še živa in, čeprav je bila pogosto kritična, je bila tudi moja največja podpora.
“Zveniš kot bolna krava,” je nekoč dejala, vendar sem se odločila, da ne bom odnehala. Kasneje sem se pridružila lokalnemu orkestru in zdaj sem tukaj, s samozavestjo bogate izkušnje in sposobnostjo uravnavanja čustev v konfliktnih situacijah. To je veščina, ki mi je še posebej pri srcu, saj moji prijatelji postajajo vedno bolj glasni in sitni.
Raziskave kažejo, da redno vadbo glasbenega inštrumenta lahko primerjamo z vadbo za možgane. Več kot vadimo, bolje je za naše kognitivne sposobnosti in splošno dobro počutje. To me spodbuja, da nadaljujem, ne glede na to, kako zvenim. Kajti kdo ne bi hotel ohraniti svoje možgane v dobri formi, če želimo živeti dolgo in kakovostno življenje? Lani je bilo v Angliji in Walesu kar 12.320 stoletnikov, petkrat več kot leta 1981.
Če razmišljate o tem, da bi se lotili učenja violončela ali kakega drugega inštrumenta, vam toplo priporočam, da se odločite in preprosto začnete.
Ampak igranje inštrumenta je mnogo več kot samo vaja. Inštrument lahko igraš sam, s prijatelji, se potopiš v veselje, žalost, celotna paleta čustev je na dlani. Res toplo priporočam.
Glasba nam daje moč in veselje, ki ju drugače ne bi poznali. Zato, če razmišljate o tem, da bi se lotili učenja violončela ali kakega drugega inštrumenta, vam priporočam, da se odločite in začnete. Ne glede na starost, nikoli ni prepozno, da začnete novo poglavje v svojem življenju.
Ko smo se odločali za novo violino za našo hčer, smo v Salonu godal Lion Strings naleteli na violino Venice. Prvi vtisi so bili odlični, še posebej po tem, ko jo je preizkusila njena profesorica.
Želimo izraziti posebno zahvalo Marku za njegovo izjemno predanost in odločnost pri iskanju najboljše kombinacije loka in violine. S svojo strokovnostjo in potrpežljivostjo je našel rešitev, ki je bila finančno ugodna, hkrati pa brez vsakršnega kompromisa glede zvoka.
Kasneje smo violino preizkusili tudi na obisku prijateljev, ki so profesionalni glasbeniki in so bili nad njenim zvokom izjemno navdušeni. Težko bi našli tako kakovostno violino s tako čudovitim zvokom za ta denar!
Hvala Lion Strings za odlično izkušnjo in za to, da ste nam pomagali najti pravo glasbilo, ki bo našo hčer spremljalo na njeni glasbeni poti!
Violončelo, znan po svojem globokem in plemenitem zvoku, spada v družino godalnih inštrumentov in že stoletja navdušuje ljubitelje glasbe. Čeprav je najmlajši med svojimi sorodniki, ga zaradi njegove popolne oblike in edinstvenega tona uvrščamo med najbolj cenjene inštrumente v klasični glasbi. Od svojih začetkov do izpopolnjene sodobne oblike je pot violončela zaznamovana z izjemnim obrtništvom, akustično iznajdljivostjo in kulturnim pomenom.
Lion Strings Master: Violončelo Clement II
Izvor in predhodniki
Sledenje izvoru violončela ni preprosto. Inštrumenti, ki se igrajo z lokom, so prisotni v evropski ikonografiji okoli leta 900 n.št., vendar je njihovo točno poreklo težko določiti. Ti inštrumenti spadajo v štiri glavne kategorije: rebek, srednjeveška viola, lira da braccio in viola da gamba. Prvi trije so običajno sprejeti kot predhodniki violine in viole zaradi njihove velikosti in položaja igranja. Raziskovalci so predlagali tudi, da so bili vsi ti inštrumenti izvirno izklesani iz trdnega kosa lesa, na katerega je bila dodana preprosta resonančna plošča, kar je bila tehnika izdelave, ki je bila izvedljiva le pri manjših velikostih inštrumentov.
Pri violi da gamba so že bili opazni bolj kompleksni konstrukcijski pristopi in ideja o družini inštrumentov istega tipa, ki se igrajo v različnih registrih, je postala zasidrana. Ta ideja se je kmalu prenesla na violino, verjetno v začetku 16. stoletja.
Polno ime inštrumenta, ‘violončelo’, ni bilo široko sprejeto vse do poznega 17. stoletja. Inštrument so v Italiji različni imenovali tudi ‘violoncino’ ali celo ‘violone’, v Franciji kot ‘bas de violon’ ali ‘basse de violin’, drugod pa kot ‘bass violin’ vse do 18. stoletja. Najstarejše ohranjeno violončelo “The King” je delo Andrea Amatija in je datirano v leto 1572. Narejeno je bilo kot del skupine inštrumentov za Karla IX., kralja Francije (1560–74).
Slika: www.picryl.com
Razvoj violončela
Razvoj violončela kot samostojnega in priznanega inštrumenta je bil omejen zaradi dolgoletne prevlade viole da gamba kot bas inštrumenta v strunskih ansamblih, še posebej v Angliji, kjer je viola uživala ugled zaradi svoje rafiniranosti in boljše artikulacije v primerjavi z zgodnjim violončelom. Zgodnji violončelo, razvit iz bas violine, je bil sprva namenjen predvsem izvajanju preprostih basovskih linij, skladnih z glasbenim slogom tistega časa. Prvi zapisi o bas violini iz leta 1529 omenjajo glasbilo s tremi strunami (uglašenimi v F–C–G), ki se je kasneje razvilo v štiristrunske modele. Razvoj inštrumentalne tehnike igranja in glasbenih slogov komponiranja je v 17. stoletju omogočil violončelu širšo uporabo – od igranja zahtevnejšega kontrapunkta v komornih ansamblih do solističnih vlog v koncertnih in orkestrskih skladbah.
Zgodnji violončeli so bili izdelani v različnih velikostih. Prvi instrumenti, izdelani v Cremoni s strani Andrea Amatija in njegove družine, so bili večje velikosti, dolžine hrbta okoli 79 cm. Vendar pa so skoraj sočasno s temi v Brescii izdelovali manjše violončele, katerih hrbet je meril le okoli 71 cm. Cremona je dala prednost večjim modelom, ki so bili kasneje prilagojeni za sodobno uporabo. Danes standardna velikost znaša 75 cm, kar je srednja vrednost med tema modeloma.
Stradivari je pomembno vplival na oblikovanje sodobnega violončela, saj je z izboljšavami omogočil večji razpon in močnejši ton, ki je bil primeren tako za solistično igro kot za igranje v ansamblu.
Zgodnji violončeli so imeli močno ukrivljen hrbet in ploščo, kar je zagotavljalo resonantni bas, ki je bil glavna značilnost tega inštrumenta v 17. stoletju. Z izravnavanjem loka je Stradivari izboljšal resonanco in proeciranje zvoka na vseh štirih strunah, kar je omogočilo boljše ravnotežje med temnim basom in svetlim visokim tonom. Te izboljšave so postale mogoče zaradi napredka pri izdelavi strun, ki so bile v začetku izjemno debele in težke za jasen ton, Stradivari pa je s svojimi izboljšavami dosegel večjo artikulacijo in jasnost zvoka, ki sta postala ključna za sodobno igro na violončelo.
Mojstrovina izdelave
Zasnova oblike in struktura violončela predstavljata pravi čudež akustičnega inženirstva. Sestavljajo ga številni elementi, od katerih je vsak skrbno vpet v premišljeno celoto, ki združuje akustično odličnost in estetsko brilijanco.
Telo violončela – hrbet in plošča predstavljata osrednji resonančni del violončela in sta poglavitnega pomena za končen zvok inštrumenta. Hrbet je običajno izdelan iz javorja, čeprav se uporabljajo tudi alternative, kot sta topol in vrba, zaradi njihovega toplejšega tona. Plošča je izdelana iz smreke, zaradi njene lahkosti in sposobnosti učinkovitega prenašanja vibracij.
Razmerja zlatega reza in polž violončela
Oboki violončela so sestavljeni iz šestih ukrivljenih javorevih plošč, ukrivljenih s pomočjo toplote in podprtih z notranjimi bloki. Rebra oblikujejo značilne obrise violončela: zgornji, srednji (C-oblike) in spodnji del.
Vrat, izrezljan iz javorja, se združuje z glavo in polžem. Na vrat je prilepljena ebenovinasta plošča ubiralke, oblikovana za večjo udobnost med igranjem, z globljim delom pod struno C, ki omogoča širše vibracije najnižje strune.
Glava s polžem, izrezljanim v razmerju zlatega reza, je iz javorjevega lesa, medtem ko so ključi za uglaševanje strun (C–G–D–A) narejeni iz trpežnega lesa ebenovine, kot tudi palisandra ali pušpana.
Okrasni in funkcionalni detajli
Med dekorativnimi elementi violončela je obroba, vdelana na robovih sprednje plošče, za katero se ponavadi uporablja les ebenovine. To ni zgolj okrasni moment, temveč preprečuje širjenje razpok in krepi občutljive robove.
Zvočnici, elegantno izrezani v plošči, izboljšujeta resonanco in označujeta položaj kobilice, njihova natančna oblika in dimenzije pa so prava umetnost, saj neposredno vplivajo na barvo in projekcijo zvoka.
Kobilica prenaša vibracije strun na telo violončela. Njena kompleksna oblika, zasnovana za optimalno ravnovesje med težo in strukturno trdnostjo, je ključna za zvočno zmogljivost inštrumenta. Obstaja nešteto modelnih različic kobilic, od katerih vsaka dopolnjuje specifičen konstrukcijski model violončela ter ojača ali subtilno prilagodi njegove akustične lastnosti.
Pod kobilico se nahajata duša, paličica iz smreke, in bas greda, vzdolžna smrekova ojačitev, ki skupaj optimizirata tonski odziv in razmerje med nizkim in visokim registrom instrumenta.
Sodobni violončeli so opremljeni z nastavljivo konjico oz. špico, ki podpira inštrument med igranjem in tudi vpliva na akustične lastnosti inštrumenta. Ta inovacija je omogočila večjo svobodo pri drži inštrumenta in je pomembno prispevala k razvoju inštrumentalne tehnike.
Slika: www.pinterest.com
Umetnost laka
Lak na violončelu ne le ščiti površino, temveč tudi ključno vpliva na zvok. Klasični italijanski izdelovalci godal, kot je Stradivari, so uporabljali kompleksne formule laka, ki so združevale olja, smole in pigmente, da so izboljšali videz in zvok inštrumenta. Iskanje teh “izgubljenih” receptov še vedno predstavlja izziv za sodobne izdelovalce godal, saj pravi lak omogoča violončelu, da ohrani svoj briljanten zvok skozi stoletja.
Zaključek
Violončelo je skozi stoletja prehodil dolgo pot, ki je iz njega oblikovala enega najcenjenejših inštrumentov v klasični glasbi. Njegov bogat in izrazit ton je plod vrhunskega umetniškega obrtništva in naprednih akustičnih inovacij. Njegov glasbeni značaj je rezultat bogate večstoletne tradicije, ki sega vse do mojstrov, kot je Stradivari.
Marko, ker smo včeraj po skoraj mesecu dni hčerki končno predali vaše violončelo kot darilo, sem se vam želela samo še enkrat zahvaliti za vse strokovne nasvete, potrpežljivost in res lepo izkušnjo pri izbiranju instrumenta. Trenutki, ko je hči dojela, da je dobila prav ta violončelo, ki ga je pravzaprav izbrala sama, so res nepozabni. Zaradi zvoka novega instrumenta so vam hvaležna tudi vsa ušesa v naši hiši 🙂 Zagotovo se še srečamo!
Izpostavljamo nekaj prihajajočih seminarjev, poletnih šol in orkestrskih kampov za aktivne počitnice in poletje 2024.
Orkestrske poletne šole
Poletni orkestrski kamp (POK) – ART BSA
Opis: Poletni orkestrski kamp je enotedenski program, ki poteka od 14. do 21. avgusta v Šentvidu, Zavod Sv. Stanislava v Ljubljani in združuje mlade glasbenike med 12. in 22. letom starosti. Program vključuje orkestrske in sekcijke vaje, kreativne delavnice in pripravo na zaključni koncert.
Mentorji in instrumenti: Kamp vodi dirigentka Živa Ploj Peršuh v sodelovanju z drugimi mentorji. Instrumenti vključujejo violina, viola, violončelo, kontrabas, pihala, trobila in tolkala.
Termin in lokacija: 14. 8. – 21. 8. 2024, Zavod Sv. Stanislava v Ljubljani.
Opis: Orkestrski kamp Mali filharmonik na Debelem rtiču nudi mladim glasbenikom možnost razvoja in izpopolnjevanja orkestrskih spretnosti v prijetnem obmorskem okolju. Program se osredotoča na orkestrsko igranje, vključuje pa tudi različne zabavne in sprostitvene dejavnosti.
Mentorji in instrumenti: Kamp vodi violinist Žiga Cerar v sodelovanju z drugimi mentorji godal.
Termin in lokacija: 28. 6. – 5. 7. 2024, Debeli rtič.
Opis: Poletna glasbena akademija v Izoli, pod vodstvom Selme Chicco Hajdin in Antonija Hajdina, se osredotoča na individualno poučevanje klavirja in violončela, komorno igro, tematske delavnice in predavanja. Program poteka v zgodovinskih palačah Manzioli in Besenghi v Izoli.
Mentorji in instrumenti: Selma Chicco Hajdin (klavir), Antonije Hajdin (violončelo)
Opis: Mojstrski tečaji za godala v Kopru so namenjeni mladim glasbenikom, ki se želijo izpopolniti v igranju godalnih instrumentov. Tečaji vključujejo individualne ure, orkestrsko igranje in delavnice komorne glasbe.
Mentorji in instrumenti: Mentorji vključujejo Wonji Kim-Ozim (violina), Janez Podlesek (violina), Krešimir Petar Pustički (viola), Gal Faganel (violončelo), ki nudijo poučevanje na visokem nivoju.
Opis: Mojstrski tečaji Festivala Bled se odvijajo v slikovitem okolju Bleda in nudijo individualne ure, komorno igro in skupinske delavnice. Udeleženci se lahko učijo od priznanih mentorjev, kot so Michael Frischenschlager, Evgenia Epshtein, Saewon Suh, Helfried Fister, Jernej Brence in Karmen Pečar Koritnik.
Mentorji in instrumenti: Vključeni so instrumenti kot violina, viola in violončelo.
Opis: Mojstrski tečaji Festivala Ljubljana ponujajo visokokakovostno usposabljanje mladih glasbenikov pod vodstvom Branimirja Slokarja in drugih uglednih evropskih glasbenikov. Program vključuje individualne ure, delavnice in koncertne nastope.
Mentorji in instrumenti: Program zajema različne glasbene discipline, vključno s trobili, godali in drugimi instrumenti.
Opis: Poletna šola Tartini v Rogaški Slatini je namenjena mladim glasbenikom, ki želijo izpopolniti svoje veščine na violini, violi, violončelu in klavirju. Program vključuje individualne ure, orkestrsko in komorno igro ter dodatne aktivnosti, kot so koncerti in predavanja.
Mentorji in instrumenti: Med mentorji so Vlado Repše, Vildana Repše, Maja Fleischman za violino, Sanja Repše in Kim Kozlevčar za violončelo, ter Meira Smailović in Aleksandra Pavlovič za klavir.
Opis: ArSensei ponuja poletne mojstrske tečaje za glasbenike vseh starostnih skupin. Osredotočeni so na izboljšanje tehničnih veščin na instrumentih, kot so violina, viola, violončelo in klavir. Program vključuje individualne in skupinske ure, delavnice iz umetniškega izražanja, ter fizično in mentalno pripravo.
Mentorji: Med mentorji so Špela Pirnat (viola), Sebastian Bertoncelj (violončelo), Katarina Kuntar (violina) in Tadej Horvat (klavir).
Opis: Poletna glasbena šola Danice Neuvirt Koren ponuja celovito izobraževanje za godala, vključno z violino, violo in violončelom. Šola poteka v Zatonu pri Zadru na Hrvaškem.
Mentorji in instrumenti: Mentorji na 19. poletni glasbeni šoli Danice Neuvirt Koren vključujejo Danico Neuvirt Koren (violina), Barbaro Kolbl (violina), Špelo Oder (violina), Nino Oder (violina), Majo Rome (viola), Jasmino Špec (viola), Karmen Pečar (violončelo), Jerenjo Grebenšek (klavir) in Jureta Korena (glasbena pedagogika).
Že od samega začetka so nas v Lion Strings sprejeli z odprtimi rokami. Marko si je vzel čas, da je spoznal želje in potrebe našega sina glede inštrumenta, ter mu na podlagi tega strokovno svetoval pri izbiri.
Tudi za kakršnekoli dodatne potrebe si Marko vedno vzame čas in je na razpolago s svojo pozitivno energijo, kar je izjemnega pomena pred nastopi in tekmovanji.
Prava srčnost Lion strings se skriva v njihovi strokovni podpori in vzpodbujanju mladih glasbenikov, tako z izbiro kvalitetnih inštrumentov, ki omogočajo večje veselje in napredek ter s tem tudi boljše rezultate. Iskrena zahvala Markotu!
