optimalno vadenje

Kdaj v dnevu je vadenje najbolj produktivno? Kaj pravi znanost?

Povezava med časom dneva in produktivnostjo

Povezava med časom dneva in produktivnostjo je že dolgo predmet številnih raziskav.

Ena ključnih ugotovitev je tudi, da ne gre zgolj za količino časa, ki jo posvetimo vadbi, temveč za kakovost in strategijo. Popularna teorija, ki jo je populariziral Malcolm Gladwell, pogosto poudarja, da je za dosego vrhunskega mojstrstva potrebnih 10.000 ur vadbe. Vendar številni strokovnjaki, kot Anders Ericsson, ki je to podočje raziskoval, opozarjajo, da niso ključne zgolj ure vadbe, temveč je ključna osredotočena in namenska vaja. Torej je lahko krajša, a poglobljena in ciljno usmerjena vadba veliko efektivnejša od daljše brezglave vadbe.

In to nas pripelje do današnje teme. Na prvi pogled se morda zdi, da vadenje ob šestih popoldne ni nič drugačno od vadenja ob desetih zjutraj, raziskave kažejo drugače.

Učinkovitost in kreativnost sta največji, ko se možgani nahajajo v optimalni fazi pomnjenja, obdelave in interpretacije informacij. Prava izbira kdaj v dnevu vadimo ne vpliva le na to, kako učinkovito predelujemo podatke, temveč tudi na kakovost naše izvedbe. Tako postane čas dneva ključni dejavnik pri oblikovanju kakovostne vadbene rutine za našega inštrumenta.

Usklajenost vadenja z optimalnim časom dneva, ko so možgani spočiti in kognitivno najbolj odzivni, je ključna za maksimalno učinkovitost, pomnjenje in ustvarjalnost pri razvoju glasbenih veščin.

Zgodnje jutro ni vedno optimalno

Pogosto velja prepričanje, da so jutranje ure najprimernejše za produktivno delo, kar vodi do tega, da se mnogi že ob zori podajo k svojim obveznostim. Veliko glasbenikov se odloči za jutranje vadenje pred delovnimi ali šolskimi obveznostmi. Vendar tak način vadenja pogosto poteka mehansko, brez prave osredotočenosti. Utrujeni možgani niso sposobni optimalne obdelave informacij, kar vodi v neučinkovito vadbo in zgolj občutek lažne produktivnosti. Podobno, kot da bi »brali« knjigo in ugotovili, da nismo ničesar zares prebrali – vaja brez osredotočenosti je pogosto potrata časa.

Ti ritmi so relativno stabilni, če jih ne motimo z neurejenim spanjem ali pogostimi časovnimi preskoki.

Opazovanje teh ritmov lahko pomaga prepoznati obdobja dneva, ko smo najbolj budni in energični. Takrat so naši možgani in telo najbolj pripravljeni na osredotočeno in produktivno delo, kot je vadenje inštrumenta.

Vadenje je najbolj učinkovito, ko se prilagodimo ritmu, ki naravno usmerja naše vrhove energije in zbranosti.

Uvid v obdobja produktivnosti

Za boljše razumevanje svojega biološkega ritma je priporočljivo voditi dnevnik energije. Med tednom, ko nimate večjih motenj ali posebnih dogodkov, beležite obdobja visoke in nizke energije. Vsak dan si zapišite, kdaj se počutite najbolj budni in kdaj najbolj utrujeni. Po koncu tedna lahko te podatke združite in analizirate, da ugotovite svoje najproduktivnejše ure.

Ko enkrat prepoznate ta obdobja, jih načrtno izkoristite za vadenje. V teh trenutkih boste bolj osredotočeni, kar bo omogočilo hitrejše napredovanje in učinkovitejše učenje. Prav tako lahko obdobja ko imate manj energije namenite sprostitvi, branju ali lahkotnim aktivnostim, saj bi bilo vadenje v teh trenutkih manj produktivno.

Zaključek

Razumevanje lastnega cirkadianega ritma in prilagajanje vadbe glede na osebno energetsko dinamiko je ključ do izboljšanja produktivnosti in učinkovitosti pri vadenju. Namesto da se držimo univerzalnih nasvetov o jutranji produktivnosti, je bolje, da upoštevamo individualne značilnosti in časovna obdobja, ko smo najbolj sposobni biti osredotočeni na svoj proces vadenja. Na ta način lahko vadimo bolj optimalno in dosežemo boljše rezultate v krajšem času.

Upoštevanje lastnega cirkadianega ritma in obdobij največje energije omogoča učinkovitejše vadenje in hrati zagotavlja boljši napredek v krajšem času.

Kdaj pa je vaš najljubši čas za vajo? Sporočite v komentarju spodaj.

Avtor: Anthony Cerullo. Povzeto in prirejeno po Sonicbids.