Odprte ali zaprte oči med nastopom?

Ali glasbeniki boljše na nastopu igrajo z odprtimi ali zaprtimi očmi?

Se vam je že zgodilo, da ste se med igranjem osredotočili na to, kako vaši prsti dosledno sledijo vnaprej naučenim gibalnim vzorcem in se vprašali: “Kako mi to sploh uspeva?!” Ali pa so vam oči zatavale v publiko, kjer ste po naključju ujeli pogled neznanca, kar vas je povsem zmotilo?

Številni glasbeniki pogosto igrajo z zaprtimi očmi, kar lahko deluje kot vizualni prikaz njihove povezanosti z glasbo. Vendar pa ostaja vprašanje ali to dejansko prispeva k boljši izvedbi ali gre zgolj za izraz umetniške interpretacije? Poglejmo, kaj pravi raziskava.

Raziskava vpliva zaprtih oči na spomin in koncentracijo

Raziskava, ki so jo izvedli na Univerzi v Wisconsinu (Glenberg et al., 1998), je proučevala povezavo med preučuje povezavo med kognitivnimi nalogami (težavnostjo nalog) in gibanjem oči.

V eni izmed študij je 19 študentov odgovarjalo na 30 vprašanj iz 10 tematskih področij, kjer so imeli 10 sekund časa za odgovor.

Za vsako področje so bila zastavljena tri vprašanja: eno za kratkoročni, drugo za srednjeročni in tretje za dolgoročni spomin.

Raziskovalci so opazovali, ali so udeleženci pogledali stran od raziskovalca ali vprašanja ter ali so zaprli oči.

V nadaljevalni študiji je 29 udeležencev odgovarjalo na 30 vprašanj iz splošnega znanja in 30 matematičnih vprašanj. Podobno kot v prejšnji študiji so bila vprašanja razdeljena na enostavna, srednje težka in težka z razliko, da so udeležencem dali specifična navodila o tem, kaj naj počnejo z očmi.

Pri polovici vprašanj so jih prosili, naj rešujejo vprašanja ali rešijo matematične naloge s zaprtimi očmi. Pri drugi polovici so jih prosili, naj razmišljajo ali rešujejo naloge, medtem ko gledajo v nos raziskovalca, da bi zagotovili, da imajo oči odprte.

Rezultat

Ugotovili so, da bolj kot je bilo vprašanje zahtevno, bolj pogosto so udeleženci odvrnili pogled ali zaprli oči:

  • Pri enostavnih vprašanjih so pogled odvrnili v 37 % primerov.
  • Pri srednje težkih vprašanjih v 40 % primerov.
  • Pri najtežjih vprašanjih pa kar v 53 % primerov.

V nadaljnji raziskavi so udeležencem naročili, naj rešujejo matematične in splošnokulturne naloge, pri čemer so morali pri nekaterih vprašanjih zapreti oči, pri drugih pa imeti pogled osredotočen na eksperimentatorjev nos.

Rezultati so pokazali, da so udeleženci dosegli boljše rezultate pri nalogah, ki so jih reševali z zaprtimi očmi. Raziskovalci so to pripisali zmanjšanju motečih vplivov iz okolice, saj zapiranje oči pomaga posameznikom, da se odklopijo od zunanjih dražljajev, kar izboljša učinkovitost kognitivnega procesiranja. 

Več podrobnosti o sami raziskavi si lahko preberete tukaj.

Stanje ‘Flow” – vseobsegajoče zlitje prostora in časa

Igranje z zaprtimi očmi lahko pomaga pri hitrejšem doseganju stanja flow, kjer se vsi performativni aspekti – racionalni, osebno-identitetni, tehnični, muzikalni in čustveni – zlijejo v eno celostno in nad prostorsko-časovno izkušnjo.

Zapiranje oči zmanjša zunanje motnje in omogoči boljšo koncentracijo in hitrejše doseganje stanja ‘Flow’.

Vendar pa lahko zanašanje zgolj na zaprte oči brez ostalih aspektov vaje in treninga med igranjem privede tudi neprijetnosti, kjer lahko nastane (pre)hiter prelom med trenutnim željenim in notranjim doživljanjem ter (pre)močnimi realnimi stimulansi zunanjega sveta.

V tem primeru svetujemo celostno namensko vajo in eksperimentiranje z igranjem s pol-odprtim očmi, kjer poiščemo zase idealno razmerje med notranjim fokusom in dotokom dražljajev iz zunanjega sveta.

Na odru se lahko v hipu znajdemo v povsem drugačnem okolju, kot smo ga vajeni iz vadbene sobe, zato je ključno v svojo vadbeno rutino vključiti tudi načrtno izpostavljenost različnim scenarijem, ki se lahko zgodijo med samim nastopom.

Zaključek

Vsak glasbenik je edinstven, zato je ključno, da vsak posameznik preizkusi različne pristope igranja in ugotovi, kaj mu najbolj ustreza. Zapiranje oči lahko izredno pomaga pri večji osredotočenosti, izboljša spomin in pripomore pri hitrejšem doseganju stanja ‘flow’. Vendar je pomembno, da ta način in pristop k odrskemu nastopu vadimo, ga vizualiziramo v naprej in s tem to željeno stanje prikličemo.

Kdaj vaditi? Znanstveni pogled na produktivnost

Slika: Tima Miroshnichenko – Pexels

Kdaj v dnevu je vadenje najbolj produktivno? Kaj pravi znanost?

Povezava med časom dneva in produktivnostjo

Povezava med časom dneva in produktivnostjo je že dolgo predmet številnih raziskav.

Ena ključnih ugotovitev je tudi, da ne gre zgolj za količino časa, ki jo posvetimo vadbi, temveč za kakovost in strategijo. Popularna teorija, ki jo je populariziral Malcolm Gladwell, pogosto poudarja, da je za dosego vrhunskega mojstrstva potrebnih 10.000 ur vadbe. Vendar številni strokovnjaki, kot Anders Ericsson, ki je to podočje raziskoval, opozarjajo, da niso ključne zgolj ure vadbe, temveč je ključna osredotočena in namenska vaja. Torej je lahko krajša, a poglobljena in ciljno usmerjena vadba veliko efektivnejša od daljše brezglave vadbe.

In to nas pripelje do današnje teme. Na prvi pogled se morda zdi, da vadenje ob šestih popoldne ni nič drugačno od vadenja ob desetih zjutraj, raziskave kažejo drugače.

Učinkovitost in kreativnost sta največji, ko se možgani nahajajo v optimalni fazi pomnjenja, obdelave in interpretacije informacij. Prava izbira kdaj v dnevu vadimo ne vpliva le na to, kako učinkovito predelujemo podatke, temveč tudi na kakovost naše izvedbe. Tako postane čas dneva ključni dejavnik pri oblikovanju kakovostne vadbene rutine za našega inštrumenta.

Usklajenost vadenja z optimalnim časom dneva, ko so možgani spočiti in kognitivno najbolj odzivni, je ključna za maksimalno učinkovitost, pomnjenje in ustvarjalnost pri razvoju glasbenih veščin.

Zgodnje jutro ni vedno optimalno

Pogosto velja prepričanje, da so jutranje ure najprimernejše za produktivno delo, kar vodi do tega, da se mnogi že ob zori podajo k svojim obveznostim. Veliko glasbenikov se odloči za jutranje vadenje pred delovnimi ali šolskimi obveznostmi. Vendar tak način vadenja pogosto poteka mehansko, brez prave osredotočenosti. Utrujeni možgani niso sposobni optimalne obdelave informacij, kar vodi v neučinkovito vadbo in zgolj občutek lažne produktivnosti. Podobno, kot da bi »brali« knjigo in ugotovili, da nismo ničesar zares prebrali – vaja brez osredotočenosti je pogosto potrata časa.

Vaša notranja ura

Ključ do učinkovite vadbe leži v razumevanju lastnega biološkega ritma. Naše telo deluje v skladu s cirkadianimi ritmi, 24-urnim ciklom, ki uravnava različne fiziološke procese, kot so budnost, hormonske spremembe in telesna temperatura.

Slika: Lil Artsy – Pexels

Ti ritmi so relativno stabilni, če jih ne motimo z neurejenim spanjem ali pogostimi časovnimi preskoki.

Opazovanje teh ritmov lahko pomaga prepoznati obdobja dneva, ko smo najbolj budni in energični. Takrat so naši možgani in telo najbolj pripravljeni na osredotočeno in produktivno delo, kot je vadenje inštrumenta.

Vadenje je najbolj učinkovito, ko se prilagodimo ritmu, ki naravno usmerja naše vrhove energije in zbranosti.

Uvid v obdobja produktivnosti

Za boljše razumevanje svojega biološkega ritma je priporočljivo voditi dnevnik energije. Med tednom, ko nimate večjih motenj ali posebnih dogodkov, beležite obdobja visoke in nizke energije. Vsak dan si zapišite, kdaj se počutite najbolj budni in kdaj najbolj utrujeni. Po koncu tedna lahko te podatke združite in analizirate, da ugotovite svoje najproduktivnejše ure.

Ko enkrat prepoznate ta obdobja, jih načrtno izkoristite za vadenje. V teh trenutkih boste bolj osredotočeni, kar bo omogočilo hitrejše napredovanje in učinkovitejše učenje. Prav tako lahko obdobja ko imate manj energije namenite sprostitvi, branju ali lahkotnim aktivnostim, saj bi bilo vadenje v teh trenutkih manj produktivno.

Zaključek

Razumevanje lastnega cirkadianega ritma in prilagajanje vadbe glede na osebno energetsko dinamiko je ključ do izboljšanja produktivnosti in učinkovitosti pri vadenju. Namesto da se držimo univerzalnih nasvetov o jutranji produktivnosti, je bolje, da upoštevamo individualne značilnosti in časovna obdobja, ko smo najbolj sposobni biti osredotočeni na svoj proces vadenja. Na ta način lahko vadimo bolj optimalno in dosežemo boljše rezultate v krajšem času.

Upoštevanje lastnega cirkadianega ritma in obdobij največje energije omogoča učinkovitejše vadenje in hrati zagotavlja boljši napredek v krajšem času.

Kdaj pa je vaš najljubši čas za vajo? Sporočite v komentarju spodaj.

Slika: Yan Krukov – Pexels

Avtor: Anthony Cerullo. Povzeto in prirejeno po Sonicbids.