kgbl

V glasbenih krogih je razširjeno prepričanje, da je za uspešen sprejem na konservatorij potreben izredno drag inštrument, saj naj bi šele ta zagotavljal primerno kvaliteto tona in tehnično odzivnost.

*Slika vir: Roman Wimmers, unsplash.com*

Takšno razmišljanje izhaja iz domneve, da je cena neposreden pokazatelj kakovosti — da višji znesek zagotavlja boljši ton, večjo projekcijo in odzivnost inštrumenta. Posledično številni starši to razumejo kot nujni pogoj za napredovanje.

Kakovost, odzivnost in zanesljivost tona izhajata iz kvalitete izdelave, materialov in nastavitve inštrumenta.

Malo denarja, malo glasbe. Ampak ne vedno.

Trditev, da višja cena vedno pomeni višjo kakovost, je v praksi ne drži vedno. Rezultati več slepih preizkusov, so pokazali, da so glasbeniki pogosto ocenili novejša godala kot enakovredne ali celo boljše od dragocenih zgodovinskih primerkov. Ti izsledki potrjujejo, da dostopnejši, a tehnično uravnotežen instrument lahko ponudi popolnoma profesionalno izkušnjo igranja in zvoka.

Kako prepoznati dobro godalo?

Materiali: Masivna smreka in javor zagotavljata ustrezno akustično resonanco. Furnir ali kompozitni materiali tega ne omogočajo.

Izdelava: Enakomerna poravnava lesa, pravilno vdelan okovje (purfling) in čisti spoji so znaki kakovostnega dela.

Nastavitev: Pravilna postavitev duše, optimalna višina strun in ustrezna napetost odločajo o stabilnosti tona.

Zvok: Ocenjujte ravnovesje med strunami, barvo zvoka in odziv na spremembo loka.

Udobje: Instrument mora omogočati sproščeno držo in natančen nadzor, kar vpliva na zvočni rezultat in tehnično lahkotnost.

Ko preizkus preseneti.

Pri primerjalnih preizkusih, kjer so učenci prinesli dražje godalo, smo ob igranju na naše Lion Strings ‘ekonomične’ modele pogosto zaznali presenetljivo razliko v prid našim inštrumentom.

Mnoga godala iz naših serij so po odzivnosti, tonu in uravnoteženosti presegla dražje primerke. Naš cilj ni v višji ceni, temveč v kakovosti izdelave, natančni nastavitvi in preverjenem materialu. Tako lahko vsak glasbenik – ne glede na raven znanja – najde instrument, ki mu omogoča napredek in umetniško rast.

Tako lahko vsak glasbenik – ne glede na raven znanja – najde instrument, ki mu omogoča napredek in umetniško rast.

*Slika vir: Andrea Zanenga, unsplash.com*

Zgodba iz prakse

Uspeh Aljaža Remca, ki je z “ekonomičnim” violončelom Lion Strings Laudus opravil sprejemne preizkuse na Konservatorij za glasbo v Ljubljani, kar potrjuje dejstvo, da visoka kakovost zvoka ni vedno sorazmerna s ceno inštrumenta

Ko se s kombinacijo kvalitetnega violončela in loka, predanosti mladega glasbenika in njegovih mentorjev dosega vse zadane cilje.

Več o Aljaževi zgodbi si lahko preberete na tej povezavi.